LUD Literatura

Zjutraj

Manca Klun

med avtomatiziranimi gibi
moj jaz počiva v telesu.
Za trenutek ostane sam
med vlaki,
ki prihajajo in odhajajo,
v hrupu mesta,
ki začenja znova
še enkrat.
Sedi na kovinski klopi
in pusti soncu in vetru,
da ga spomnita
na dolge,

neskončne

poti

sredi ničesar.

O avtorju. Manca Klun raziskuje jezik.

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Kakor anevrizma

    Alen Golež

    Le dobra stara Pam iz polietilena je nesmrtna, / nerazgradljiva, / večna nočna mora zmedenega šovinista Steva.

  • Polletje

    Urša Kačar

    Po tisoč tristo dvajsetih zamahih / ostanem na dnu bazena, / iz vode se dvigne drug človek.

  • znanec kit se razburja

    Rok Gominšek

    kot vsak čemernež se kit / nekajkrat na leto razvedri / in za nas žitarje priredi koncert

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.