tiha

Barbara Jurič

večkrat bi rada rekla:
Ta planet je preveč zajeban zame.
samo s tem je tako, kot če bi se predstavljala:
 Jaz sem pesnica.
 s tem izničiš.
ljudje se zdrznejo in se začnejo pomikat rikverc.
tak odnos imam s svojo senco. ko me
preseneti, je ne morem prestaviti.
ne morem se umakniti in se delati, da je ni.
ves čas hodi z mano. neverjetna
zvestoba, si domišljam.
ampak gre le za to, da nima izbire.
ko jo zmanipuliram v 
zajčke, jo celo
občudujem.

O avtorju. Barbara Jurič (rojena 1981 v Ljubljani) je bila leta 2005 udeleženka Festivala mlade literature Urška, 2008 pa s pesmijo poet-o-môra finalistka Pesniškega turnirja za viteza/vitezinjo poezije. Objavljala je v reviji Mentor, Vsesledje, Literatura, Apokalipsa, v zborniku Mlade rime ena idr. Večkrat je sodelovala na branjih in pogovorih, ki jih organizirata LUD Literatura in Trubarjeva hiša literature. Leta 2013 je … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Epos

    Vid Karlovšek

    Mister Jozen je zjutraj kot ponavadi (in vendar ne kot po navadi, navade, rutine, bolečine in vseh podobnih človeka zatirajočih besed namreč Mister Jozen ni maral) nadvse preudarno, plemenito in pretežno krasno vstal iz svoje postelje in se začuda ni spremenil v insekta

  • Et ducit mundum per luce

    Aleš Jelenko

    Izročil sem se sebi. / In jaz sem na pašniku. // Uokvirjen v zlitine / iz mesa in krvi / žvečim / esencialne snovi // in stradam // črke

  • Ples v maskah

    Tomislav Vrečar

    Beseda je virus, tudi če ne verjamete v virus, verjemite na besedo.

Izdelava: Pika vejica