Pozimi
Aljaž Koprivnikar
dan je tih krhek kot jajčna lupina
in zunaj drevesa krhka
ko se svetloba lomi
počasi za
simetričnimi vogali
konca sveta
listje pada in krošnje
povešajo svoje prste
do tal vse je belo
od jutranje rose
in jutro
se nadaljuje
ves dan
in traja
čez polnoč
in vse do
zadnjega drevesa
strehe in luči v oknih
nekdo (tam) opazuje vihar
in let drobnih snežink ki priklanjajo
svojo nazobčanost vetru
nekdo (od tam) opazuje kako voda
dežja žaluje kot vdova za snegom
in šteje zvezde v gozdu večera
in njegove misli in sekunde
so bele trenutkov
krhkih trenutkov
ko nekdo diha zanj
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.