Ponte Rosso

Anja Pečjak

***

 

zadrgneš jo toliko da ji na usta privre pena
in se davi
++++++++++++davi se
oči padajo iz jamic
++++++davi se
visi v zraku obešena za kolke
in se davi
hodiš mimo
z marmelado na ustih in s čikom
zažgeš porodni boks
zarežeš v žile
raztrgaš maternico
krvava pena
polomljeni vratovi
ne slišiš

noge menjam za plavuti
krike za hlape solz

 

 

 

***

 

hlad
hlad je vse kar čutim
in teža
telesa
odzvanja krik
razgubi se
razdrobi se na grbinah jezika
zgosti se pod vekami
sobe
bivam

O avtorju. Študentka veterine na prehodu v realno življenje, zaljubljena v poezijo, potovanja, ples in kavo.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Železne pesmi

    Dominik Lenarčič

    Oni so za žlindrastega človeka ustvarili poseben kalup. V njem lahko ta ulije telo za drugega.

  • Tri pesmi

    Tadeja Logar

    prostor ki ga poseljujemo / smo najeli ne da bi prebrali drobni tisk / prepričani da nam pripada / smo založili listine

  • Triptih za žalost

    Bojana Jovićević

    Iz odprtin za oči mi je prilezla velika debela vrv. / Bilo me je strah. / Ugotoviti poškodbe / poiskati škarje / zaviti v rjuhe / si rečem.

Izdelava: Pika vejica