Plimovanje

iz pesniške zbirke Imunost

Mária Ferenčuhová

Preprosto so zapustili gozd.
Vsa čreda se je počasi
podala proti mestu.
Kopita udarjajo
ob asfalt:
avtomobili se razdelijo,
ulijejo se s cest.
Srne in srnjaki
se odpravijo proti hišam.
Poklekajo pred ograjnimi vrati,
polagajo telesa na travo,
pločnike, cestišče
in križišča.
Monotono blejajo,
a odtegnejo glavo,
če jih želi kdo pobožati.
Z vsakim dnem
nove in nove vrste
izgubljajo plahost.
Prihajajo k nam,
nam zrejo v oči,
nas vodijo proti morju.
Brez strahu
skupaj nehamo dihati.

Prevod: Eva Nežič, Maruša Avman Palermo in Veronika Šoster pod mentorstvom Andreja Pleterskega

O avtorju. Mária Ferenčuhová je pesnica, prevajalka in filmska teoretičarka. Rojena je v Bratislavi, kjer je tudi diplomirala iz filmske scenaristike na FTF VŠMU, tam pa opravila še podiplomski študij iz zgodovine in teorije filma. Ob tem je diplomirala tudi iz lingvistike na École des hautes études en sciences sociales v Parizu. … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Moskovska jutra

    Sabina Vostner

    Človečnost zajeti v obstoj / mehko raztrositi miselnost / enega poleta. // Sladka tišina / iz neba prejeta.

  • Sopeča sreča

    Meta Blagšič

    v času tišine sopeča sreča napada veke otroških oči

  • 2 pesmi

    Tone Škrjanec

    z vrha se je spustila toplota, ni bil bog, veliko jih to pomeša, to bleščečo svetlobo in toploto.

Izdelava: Pika vejica