LUD Literatura

Ples v temi

Blaž Iršič

2017.
Sosed ima sveti gral,
in Nemci so spet v finalu.
Kruh, mleko, misijonarski položaj,
četrtek.
Ženska v mračni sobi kriči, da se bo ubila,
pogrešam galebe.
Bil sem izgubljen in še vedno sem.
»Bog, ti se nisi nikoli usral na diksiju.«
Umazane vreče visijo nad mano,
kot stari utrujeni želodci.
Imel dve glavi, rdeč kljun,
bil bedast,
kot grb,
ki ga imajo vsi za svojega.
»Bog, pretepli smo ti sina,
sedaj pa smo na dobri poti, da iztrebimo kanadsko gos.«
Torek je minil,
torki vedno minejo.
In jaz točno vem,
kje bom nocoj spal.
Rainer Maria Rilke je prišel na obisk.
»Kako pregnati Nemca?« sem pomislil.
Nisem odprl vrat.
Včasih med obupom, predajo in zmago ni prav nobene razlike.

O avtorju. Blaž Iršič se je rodil v Novem mestu leta 1983. S plešo in kislega obraza nikoli kasneje ni bil več tako podoben Janezu Janši. Kasneje se je v mali šoli naučil brati in pisati in kaj več od tega ne zna niti danes.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Parada heteroseksualcev (izbor)

    Blaž Iršič

    Ovenijo / rastline / in diktatorji.

  • Mravljice

    Jernej Grlj

    Pogrešam zvok kapljanja in / sedenje v dežju.

  • Noč

    Lothar Boris Piltz

    Izložbene lutke po zadnji modi / dostojanstveno zrejo v lasten odsev.

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.