Pasolinijev preblisk
Robert Simonišek
Če bi kolonade, vse okrasje
in zvonove pretopili v možnosti,
jih zaupali možem v ozadju,
bi bila mesta drugačna
in življenje bi se odvrtelo
nekam drugam.
Če bi nad bronasta vrata
v začetku poslali nekaj takega,
kot je Carravagiov demon,
bi zasijalo nekaj svetlejšega.
Zloščilo bi sivino s pročelij
in odprlo okno sleherne hiše,
od koder bi se razlegalo
novo nebo.
Na trgih bi vzšle pomendrane
sončnice in seme bi se porazgubilo
na vse strani.
Nekaj časa bi gledali,
ker ne bi razumeli.
Potem bi vstali in preložili razloge
svojih odhodov.
Hipnotizirani bi si začeli podajati
nekaj takega, kot je enakost.
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.