Nenadoma zadišiš po dihanju
Miha Maurič
žvižg je balon v trupu
ko se pokrajina razteza
skozi ude
psiha se strga
kot papirnat šiv
ko palica spolzi pod rebra
škljucneš v paro
skozi periskop zašiješ črto
nenadoma zadišiš po
dihanju
krizantemo zalepiš na trebuh
s čebeljim zadkom uzreš zrcalo
falični simboli izpodrivajo odejo
ustnico pregrizneš kot peško
našpičeni kavlji vzletajo nad ulico
petrolej se razliva po nogah
po večerji se dekantiraš
da lahko prsti v mraku
trkajo
oko je v žaluziji
ko ošiljen svinčnik pade v ključnico
svetloba se razprši kot jajce
bistvo izvlečeš konju s hrbta
ter v senci produciraš
ulomljen zven
zrak požreš kot pilulo
in splakneš
možgane
groblje pade v sonce
s košaro
zrak tehta
zaprašiš se
skelet ti spolzi v nogavico
krogla pade v torzo
dihanje je
nepovratno
izgubljanje
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.