Mušice

Martina Potisk

***

 

z grozdi grenadiram
spredaj papirnato restavracijo natakarja preprost plesni korak
nadalje pladnje plazovje svoj prenapolnjeni pisker klovna ki
nema ama veze o eni meni sicer imam navadno vedno rada
masakerske kalorije kozlarije koktejle ahja jasno ane
da ko odzadenjski odkopljem U-kajlan
krompir gre
pa pa
gre

za rezine

 

 

 

***

 

ajde
prebodi jih
potem pazljivo pohrustaj
no a niso
presneto slane sladke slastne
sicer pa
neodcejan roj jih plajtra pred tabo
a res ne vidiš
kako v njih paradirajo pokradeni lešniki
in maronski ocvirki in nenavadno modri
malarični modrasi
olala
menda
mimogrede postajam poštirkana prepeličja
gospodična popolnoma nabodena na
grenko slino tistih ki me
od spredaj in zadaj
krmijo

z oceanskimi laski

 

 

 

***

 

si sploh predstavljate
dragi kobajagi kolega
prekarni podlistkar
da normandijsko golobjo
grobljo gladko boli kurica
za razne marmeladne merske modele
varno vzvalovano vodko (ⲤⲈ 0.2 drčo)
in apolonovo poetično
menažerijo oja

prisežem

O avtorju. Martina Potisk (1987) je rojena v Mariboru. Po končani Prvi gimnaziji se je vpisala na enopredmetni študij slovenskega jezika in književnosti na mariborski Filozofski fakulteti. Leta 2011 je diplomirala iz medbesedilnosti v romanih Draga Jančarja. Leta 2018 je na isti fakulteti doktorirala s tezo o medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu. … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Abrupcija

    Andreja Štepec

    Nič / na tej / samini / osemenitvi / v samoti / rdeča zona / slab film / tarantina / »ženska in / moški / ne moreta / seksati / po 9. uri / zvečer / izven / svoje / regije / šokantno!«

  • Pesmi za zločince

    Tomaž Rode

    Obleci svojo novo pelerino. Jebeš oblike. Vsi smo angelčki; majhni, modri, plastični.

  • Do tu sega gozd

    Tom Veber

    Tvoj kurac je bil zmeraj nekoliko ukrivljen / v levo / kot da bi mi še on govoril »don’t do it!« / in meril z glavo proti izhodu.

Izdelava: Pika vejica