Kult Vanuatu

Matija Sirk

Nabirali smo gobe
po jedrski katastrofi.

Sklanjali smo se
s prepotenimi hrbti
v senci bombnih gob,
v kislo rdečem soncu.

Pokala so naša podvojena vretenca.
Naše hitinjače so zoprno škripale.

A nabirali smo gobe
Nimamo izbire
Nabiramo gobe
Jesti je pač treba.

Radiacija predira naše lase
in teče skozi naše nohte.
Skozi oči pride v žile
in polzi do testisov,
ko jih primemo
v času testimonije.

Zaprisežemo se jim
velikim gobam na nebu

in molimo
z rokami še kar na jajcih
da jih bo radiacija
zanesla tudi k nam.

O avtorju. Matija Sirk je občasno študent, a vedno akademc. Če mu po aktivizmu ali poeziji ostane par minut časa, rad naredi kakšen izpit na FMF-ju. Objavljal je že v reviji Novi Zvon, ujel jagodni izbor Rdeče niti 2018, v verzih pa je klepetal na Poeziji v dialogu 2019. Največ se pesniško angažira preko pesniškega društva Psevdopoeti, s katerimi je … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tri pesmi

    Tadeja Logar

    prostor ki ga poseljujemo / smo najeli ne da bi prebrali drobni tisk / prepričani da nam pripada / smo založili listine

  • Ponte Rosso

    Anja Pečjak

    zadrgneš jo toliko da ji na usta privre pena / in se davi // davi se / oči padajo iz jamic // davi se / visi v zraku obešena za kolke / in se davi

  • Triptih za žalost

    Bojana Jovićević

    Iz odprtin za oči mi je prilezla velika debela vrv. / Bilo me je strah. / Ugotoviti poškodbe / poiskati škarje / zaviti v rjuhe / si rečem.

Izdelava: Pika vejica