Kresna noč

V sanjah si me zgrabil
s čeljustmi, ugriznil si me v vrat.
Rekel si, ker v mojih sanjah si govoril,
da imam vonj po plugu in kosi,
kovinskemu zarjavelo rdečemu rezilu pasti.
Poskusil si moj vrat, mojo dlako, mehko dlako
na mojih tačkah in belem repku, bleščeča
dolga ušesa, ledja in nogo.
Odprl si moj trebušček in pogledal v moje telo
in se dotaknil tistega, kar ni bilo namenjeno dotiku,
kar ni bilo namenjeno svetlobi,
tudi svetlobi v sanjah ne.
V prešuštnih sanjah se prilegamo.
Nosila sem tvoje čevlje in rokavice,
ovil si mojo bluzo okoli svojega vratu,
tvoja modra kravata je zavezana okoli mojega zapestja.
Najini gumbi so se zapenjali in odpenjali
do zore, dokler nisem ostala sama
kot Demetrij –
Spak si ni nikoli očistil oči –
da bi prišel iz gozda
v sanjah še vedno in za vedno.
Ko te srečam v ponedeljek ali torek,
pravim: Dober dan, gospod,
ja, gospod,
dobro jutro, gospod,
ti pa se nasmehneš in mi streseš roko in ne veš
za mleko, ki si ga polizal z mojih prstov,
prstov, potopljenih v mleko posteljnine.

Prevod: Neža Vilhelm