Karelija
Jernej Županič
Iz te zemlje ne bo življenja.
Vojaki med črnim
bambusom plešejo.
Karelija je stara kot zemlja
in tudi tako daleč in
njene gore niso gore.
Tu stojim in ne vem, da stojim.
Vojakove oči ustavijo gibanje
misli, ne pa zmage.
Iz tega tu ne bo nikoli nič.
Kdor ni vojak, ne more
razumeti drugih vojakov.
Ta zmaga ima težo večje zmage.
Vihar viharja,
ki razpiha sočutje bolj kot
ruse
laske.
Karelija je čik, ki se kadi v dolgi zimi.
Kdor ne kadi, ne razume kadilcev.
Da se ti zbistrijo misli.
Na vsaki cesti
tisoč tisoč
vasi, ki pijejo iste govorice.
Iz te črne zbite zemlje
ne bo nikoli nič.
Vojaki so vendarle ljudje.
Črvi rijejo po tej zemlji, in kaj kdo
pričakuje?
Tu stojijo bajte
na vegastih hribih.
Babajaga me
spremeni v lepšega človeka,
kot si zaslužim, in komu to
koristi?
Mrzla jezera,
v katera se vse kotali.
Ravnina gladka,
da komaj obstanem.
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.