Moj oče je siv Tatar. Blatne
škornje obesi na klin koče. Dim
puha iz nozdrvi konja. Oči
imajo siv blesk trdega
jekla.

Ima sedem sinov in mene,
ki sem najmlajši in najljubši. Preberi

Avti v okrogli koloni.

Glave avtov so glave
lobanj, ki nizajo stavke.

Čeprav padata sneg in dež.

Mirovanje zidu ne valuje,
Berlin je nem kot nemec.

Čigre plavajo v okroglih
bazenih,
ki niso morje.

Avti na sledi drugim avtom.

Prhne dimnik dim,
ni primerjave.Preberi

Recimo, da imamo moškega in žensko, ki se spogledujeta
v zakajenem lokalu. Ona ve, da je všeč njemu, in on prav tako ve,
da je všeč njej. Konec koncev ni tako neobičajno videti nekoga,
ki je na prvi pogled privlačen. Ne izmenjata nobene besede.
Vseeno eden od njiju na poti domov gleda bledikav zimski zrak
med mestnimi stavbami in misli, da mu to prhko lebdenje nekaj sporoča,
da vsebuje nekakšno skrivnostno pričakovanje. Zdaj od tu vodi
neskončno poti, in to je vsekakor dobra novica. Eden si misli,Preberi

Iz te zemlje ne bo življenja.
Vojaki med črnim
bambusom plešejo.

Karelija je stara kot zemlja
in tudi tako daleč in
njene gore niso gore.

Tu stojim in ne vem, da stojim.

Vojakove oči ustavijo gibanje
misli, ne pa zmage.
Iz tega tu ne bo nikoli nič.Preberi

v denarnici, ko pred plačilnim pultom išče
kartico zvestobe. Zaseda ga pričaka s težkim
topništvom. Razume, kako malo je imel
oče dati. Njemu ni nihče izročil zemljevida
do izgubljenih dud za posteljo, ga poučil
o sladoledu z okusom po plavem nebu.
Tudi on je moral iz dneva v dan negovati
svojo dostojanstvenost pred nadutimi prodajalci
tobačnih izdelkov, ob večerih strmeti v proge
svetlobe na stropu spalnice in se spraševati,
kaj bo jutri. Ko je oče govoril, kaj storiti,
ko za glavo višji fant v vrtcu vzame tvojo
najljubšo igračo, je vedel,Preberi

Pobrisati stran, skriti sledi.
Kaj nas meče v ravnovesja, za katera vemo,
da se bodo prej ko slej porušila?
Lahkotno lebdeti nad pusto vsakdanjostjo, izbirati prijatelje,
ki vedno vejo, kako naprej. Drsati po ledu prihodnosti,
kot bi nalašč iskal luknjo, okoli katere Eskimi v risankah lovijo ribe.
Letala niso za nas, vlaki niso za nas,
opotekanje po potkah, sledenje drobtinam kruha v gozdu.
To je odveč.
Kaj reči, ko ni več odgovorov, ko se pojaviš na vratih v zimskem
plašču in greva noter, mimo kleti, v njej paPreberi