Človek vidi fotografijo svojega očeta
Mitja Drab
v denarnici, ko pred plačilnim pultom išče
kartico zvestobe. Zaseda ga pričaka s težkim
topništvom. Razume, kako malo je imel
oče dati. Njemu ni nihče izročil zemljevida
do izgubljenih dud za posteljo, ga poučil
o sladoledu z okusom po plavem nebu.
Tudi on je moral iz dneva v dan negovati
svojo dostojanstvenost pred nadutimi prodajalci
tobačnih izdelkov, ob večerih strmeti v proge
svetlobe na stropu spalnice in se spraševati,
kaj bo jutri. Ko je oče govoril, kaj storiti,
ko za glavo višji fant v vrtcu vzame tvojo
najljubšo igračo, je vedel, da hazardira
z vrtoglavimi zneski. Človeku pred blagajno
se očetova roka pravice zdi tako majhna,
da bi jo moral opazovati pod mikroskopom.
Ko se oddaljuje s korakom majhnega pravokotnika
v njegovem žepu, človek ve, da bodo nekoč
računi poravnani. Nekega dne bo pripravljen
vse ponoviti.
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.