12:00

Tonja Jelen

Razpredemo se po peskovniku
vedno ostane nekaj peska
kup ki pomeni prosti čas
nekje od daleč nas opazuje teta
edina že doma zdaj ko so počitnice
ostali so po službah
opazujemo mravlje
lezejo
neustrašne
nekje smo slišali
da lahko cvremo črke
v les
/ta že čaka/
če le vzamemo povečevalno steklo
ura je pravšnja
sonce ima pravi kot
in mi samo čakamo
da nekdo potuhnjeno pride
do kredence
za nekaj časa vzame lupo
in nam omogoči
eksperiment
dviguje se senca
spreminja smer
mrači se
zdaj zdaj bo nevihta
rdečke postajajo nemirne
tudi mi
ne bo nam uspelo
jutri bomo načrtovali
drugače

O avtorju. Tonja Jelen (roj. 1988) je pesnica in literarna kritičarka. Izšli sta ji zbirki Pobalinka (založba Litera, 2016) in Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020). Kot literarna urednica je pripravila in uredila zbornik Rokerji pojejo pesnike: ko pesniki pišejo rokerjem (Kulturni center Maribor, 2017). Povezuje literarne večere in piše o leposlovju.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Prostor

    Tjaša Škorjanc

    daj, ne zamaščaj me dalje. predolgo sem te žejna v visečih komolcih, Prostor, brezslojnost, te živim skozi lojnico izložbenih oken, zvezana kot negiben ligament tvoje neznosne beline.

  • Tri pesmi

    Sara Nuša Golob Grabner

    Ženske v moji družini imamo velik talent za opravičevanje ljudi, ki jim ni žal.

  • Béton brut

    Ines Žabkar

    Ne znam živeti v dimenzijah / prostor-čas – / moje stanovanje / je poddimenzionirano.

Izdelava: Pika vejica