29. maja 2020

12:00

Tonja Jelen

Razpredemo se po peskovniku
vedno ostane nekaj peska
kup ki pomeni prosti čas
nekje od daleč nas opazuje teta
edina že doma zdaj ko so počitnice
ostali so po službah
opazujemo mravlje
lezejo
neustrašne
nekje smo slišali
da lahko cvremo črke
v les
/ta že čaka/
če le vzamemo povečevalno steklo
ura je pravšnja
sonce ima pravi kot
in mi samo čakamo
da nekdo potuhnjeno pride
do kredence
za nekaj časa vzame lupo
in nam omogoči
eksperiment
dviguje se senca
spreminja smer
mrači se
zdaj zdaj bo nevihta
rdečke postajajo nemirne
tudi mi
ne bo nam uspelo
jutri bomo načrtovali
drugače

O avtorju. Tonja Jelen (roj. 1988) je pesnica in literarna kritičarka. Izšli sta ji zbirki Pobalinka (založba Litera, 2016) in Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020). Kot literarna urednica je pripravila in uredila zbornik Rokerji pojejo pesnike: ko pesniki pišejo rokerjem (Kulturni center Maribor, 2017). Povezuje literarne večere in piše o leposlovju.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • Tri pesmi

    Tadeja Logar

    (Poezija,  1 min)

    prostor ki ga poseljujemo / smo najeli ne da bi prebrali drobni tisk / prepričani da nam pripada / smo založili listine

  • Ponte Rosso

    Anja Pečjak

    (Poezija,  < 1 min)

    zadrgneš jo toliko da ji na usta privre pena / in se davi // davi se / oči padajo iz jamic // davi se / visi v zraku obešena za kolke / in se davi

  • Triptih za žalost

    Bojana Jovićević

    (Poezija,  3 min)

    Iz odprtin za oči mi je prilezla velika debela vrv. / Bilo me je strah. / Ugotoviti poškodbe / poiskati škarje / zaviti v rjuhe / si rečem.

Izdelava: Pika vejica