29. maja 2020

12:00

Tonja Jelen

Razpredemo se po peskovniku
vedno ostane nekaj peska
kup ki pomeni prosti čas
nekje od daleč nas opazuje teta
edina že doma zdaj ko so počitnice
ostali so po službah
opazujemo mravlje
lezejo
neustrašne
nekje smo slišali
da lahko cvremo črke
v les
/ta že čaka/
če le vzamemo povečevalno steklo
ura je pravšnja
sonce ima pravi kot
in mi samo čakamo
da nekdo potuhnjeno pride
do kredence
za nekaj časa vzame lupo
in nam omogoči
eksperiment
dviguje se senca
spreminja smer
mrači se
zdaj zdaj bo nevihta
rdečke postajajo nemirne
tudi mi
ne bo nam uspelo
jutri bomo načrtovali
drugače

O avtorju. Tonja Jelen (roj. 1988) je pesnica in literarna kritičarka. Izšli sta ji zbirki Pobalinka (založba Litera, 2016) in Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020). Kot literarna urednica je pripravila in uredila zbornik Rokerji pojejo pesnike: ko pesniki pišejo rokerjem (Kulturni center Maribor, 2017). Povezuje literarne večere in piše o leposlovju.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • S pišem vetra pišem verze

    Vid Karlovšek

    (Poezija,  1 min)

    kadar skušam / kaj reči / pride / iz mene le / zabuhel / krik

  • Skalpel je zapel

    Hana-Uma Zagmajster

    (Poezija,  2 min)

    Rada bi bila fluid / Pa sem črepinja / V koži na nebu v soju neonke / Rezilo / Na moji sliki UV akrilo / Krvavičke

  • S(po)tik

    Tinkara V. Kastelic

    (Poezija,  1 min)

    Vedno, ko pišem, pravzaprav pišem tebi, / pretkani paberkovalec domišljij. Čeprav me ne bereš. / Čeprav me zadnje čase skoraj nihče več
    ne bere, ker se kakor kamen kujam in molčim.

Izdelava: Pika vejica