LUD Literatura

Moja ženska

Tomaž Hrovat

Moja ženska ima eno nogo,
odrezano v dimljah. Njen
otrok je avtist, od skrbi
ji nabrekajo želodčne stene.
Moji ženski so mnogi kirurški rezi
stetovirali trebuh,
ne more imeti otrok. Ima
hrta, ki je neukročen nemirnež
aristokratske drže.
Je vpadljiva plavolasa lepotica,
na ulici se ženski in moški pogledi
lepijo nanjo,
ko se pozibava na visokih petah.
Moja ženska bere in piše,
prikazuje se mi iz mnogih knjig,
samo polistam jih in je tam.
Moja ženska bi lahko bila
modrooka knjižničarka.
Spogledujeva se, ne vem ji imena.
Lepo se je ljubiti z njo.
Ko šepne moje ime, si domišljam,
da je to ljubezen.
Moja ženska ni moja.
Tako mi je blizu.
Moje ženske ni.

O avtorju. Galjotski potovalec po puščavah in raziskovalec njihovih oaz. Leta 2003, ko je sonce posebej močno pripekalo, je pri KUD France Prešeren priobčil knjigo pesmi Sombrero.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Moje pesmi nimajo naslovov

    Urška Bračko

    veste, to je bila včasih Ajdovščina / ker je bilo tam polje z ajdo

  • gimme shelter

    Veronika Šoster

    nobenega objema / nobenega zavetja

  • *

    Lara Gobec

    Ljubica jezika sem in to sem povedala že / ničkolikokrat.

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.