Dr. Stanislava (Chrobáková) Repar (roj. l. 1960 v Bratislavi) je slovaška in slovenska pesnica, pisateljica, esejistka, prevajalka, literarna znanstvenica in kritičarka, urednica in založnica, ki od l. 2001 živi v Sloveniji. Tu pretežno dela za revijo in založbo KUD Apokalipsa, l. 2002 sta z možem ustanovila mednarodni projekt »Revija v reviji«. Knjižno je doslej izdala 5 pesniških zbirk, 4 knjige proze in 3 znanstvene monografije. Na spletu je objavljenih več njenih ekspertiz. (So)prevajalka 15 knjižnih prevodov, dobitnica dveh nagrad za literaturo in literarno kritiko na Slovaškem, članica DSP, OSS (Slovaška), SC PEN in soustanoviteljica MIRE, ženskega odbora SC PEN.Preberi

Barbara Korun, pesnica, kritičarka, esejistka, rojena 1963 v Ljubljani, je po diplomi iz slovenistike in primerjalne književnosti  skoraj dvajset let poučevala literaturo na ljubljanskih gimnazijah, delala kot lektorica in dramaturginja v različnih gledališčih, trenutno je samozaposlena v kulturi. Po izidu svoje prve knjige leta 1999 je začela nastopati kot moderatorica literarnih dogodkov in mentorica pesniških delavnic. Izdala je šest samostojnih pesniški zbirk ter trinajst v prevodih, za četrto, Pridem takoj(2011), je prejela zlato ptico in Veronikino nagrado. Nastopila je na skoraj vseh pomembnejših slovenskih literarnih festivalih ter na mnogih v tujini, njenePreberi

Iztok Vrenčur je svoje otroštvo preživel v Velenju in hriboviti okolici, kasneje pa je dalj časa živel v Ljubljani, Zagrebu in Berlinu. Nekega dne bo končal podiplomski študij arheologije. Bere in piše predvsem poezijo pa tudi kratke zgodbe, pred kratkim je objavil roman z naslovom Odrekanje svetlobi (2013).Preberi

Klemen Godec (1987) je bil rojen in je večino svojega življenja preživel v Ljubljani. Z ženo sedaj živi na Brezovici, na robu Ljubljanskega barja. Trenutno zaključuje študij slovenistike in teologije, sicer pa deluje na treh celovških šolah kot jezikovni asistent za slovenski jezik.Preberi

Ifigenija Simonović Eva Batič Kolenc Zagoričnik – Lapuh, 1953, pisateljica in poslikovalka uporabnih predmetov, 10 pesniških zbirk, 3 knjige prevodov, 3 knjige za otroke, 3 knjige esejev, prepisovalka in urednica 8 knjig poezije Vitomila Zupana in pravljice Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo, urednica nove knjige o življenju in delu Vitomila Zupana, ki izide januarja 2014 ob 100 letnici pisateljevega rojstva … Obiščete jo lahko novembra na knjižnem sejmu v drugem predverju.Preberi

Aljaž Koprivnikar, pesnik in literarni kritik, je bil rojen neke pozne aprilske noči v Ljubljani. Redno sodeluje z različnimi slovenskimi in mednarodnimi spletnimi portali ter literarnimi revijami. Pesniški prvenec, Ανατομία (Anatomija) je leta 2019 izdal pri grški založbi Vakxikon, sicer pa so njegove pesmi objavljene v različnih literarnih revijah in antologijah ter prevedene v angleški, češki, grški, hrvaški, nemški, portugalski, srbski in španski jezik. Trenutno živi razpet med več mesti; Ljubljano, Berlinom, Prago ter Lizbono.Preberi

Rojen v Šempetru pri Gorici (1985), večni študent primerjalne književnosti, zadržani eksperimentalni glasbenik, ki ima vsaj sedem posnetih home-made albumov  pod psevdonimom Akami, a še vedno nima benda, analogni priložnostni fotograf z napakami, antifašist in hranitelj brezdomskih mačk.Preberi

Alja Adam je na Filozofski fakulteti diplomirala iz primerjalne književnosti in sociologije kulture. Leta 2007 je na isti fakulteti doktorirala s področja študij spolov in feministične literarne teorije. Je avtorica treh pesniških zbirk (Zaobljenost, 2003, Zakaj bi omenjala Ahila, 2008, Dolgo smo čakali na dež, 2015). Njene pesmi so prevedene v trinajst tujih jezikov in objavljene v domačih in tujih publikacijah ter antologijah. Kot mlada pesnica je prejela nekaj nagrad oz. nominacij v okviru mednarodnih izborov. Pesniška zbirka Zakaj bi omenjala Ahila je leta 2011 izšla v prevodu pri španskiPreberi

György C. Kálmán (Budmpešta, 1954), kritik, literarni zgodovinar, literarni teoretik, publicist; doktor filozofije in doktor znanosti. Od leta 1979 dela na Inštitutu za književne vede na Madžarski znanstveni akademiji, trenutno je glavni znanstveni sodelavec na Oddelku za literarno teorijo. Med letoma 1990 in 2007 (občasno tudi pozneje) je predaval literarno teorijo in moderno madžarsko književnost na Univerzi v Peči (med letoma 2000 in 2006 je bil vodja oddelka). Od štirih njegovih knjig je ena literarnozgodovinska,Preberi