Drevo možnosti

Zbirko Drevo možnosti (2002) je Bernard Werber opisal kot izbor osnutkov, beležk, znanstvenofantastičnih domislic in idej za kakšno daljše delo. To spada k njegovemu sistemu pisanja: najprej zasnova v obliki kratke zgodbe, ki ima potencial, da se razvije v kaj daljšega. Glede na raznolik nabor prepoznavnih avtorskih tem je zbirka izčrpna in kratkočasna popotnica v werberjanski univerzum. Izstopajo na primer ideja solidarnosti in nezaupanje v obstoječi sistem. Werber se ima za človeka, ki literaturo uporablja kot laboratorij za testiranje novih idej. Piše izrazito z mislijo na bralca, z željo, da bi ga »presenetil in nekaj novega naučil«. Ker živi samo od svojega dela, je v celoti odvisen od števila prodanih izvodov – in v Franciji velja za enega redkih avtorjev, ki zelo dobro živijo. Francoska literarna kritika ga kljub dolgoletni karieri še vedno obravnava kot »prodajni fenomen«, v šolah pa ga vedno pogosteje uvrščajo na sezname obveznega čtiva.