Moji junaki
Anastasija Strokina
Skidala sem sneg.
Gledam skoz okno.
Junaki mojega otroštva
se potepajo in pretepajo,
tresejo jablano,
neverjetni pirati,
osvoboditelji in osvajalci,
kaj ste postali?
Kdo živi v osvobojenih in osvojenih deželah?
Zlezite iz zametov,
vstopite.
Junaki moje mladosti
se gnetejo ob vratih,
kadijo in pojejo,
kitare uglašujejo.
Igralci in muzikanti
z drugega planeta,
kje je vaše razodetje?
Kdo živi v Amerikah,
ki ste jih odkrili?
No, saj ni važno,
vstopite.
Junaki moje zrelosti –
teh ni.
Njihova odsotnost je nepričakovana,
kot jutro,
ko se zbudiš človek srednjih let.
Moji propadli junaki,
ne stojte tam,
na dežju iz snega.
Vstopite.
Smešni ste in klavrni,
verjetno bolj smešni,
odpustimo si
naivnosti,
zmote,
upe.
Prevedla Urša Zabukovec

Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.