LUD Literatura

* * *

Klemen Godec

Kateri človek se je spet praskal po meni,
ne da bi me prej kaj vprašal?

Moji mešički niso več to,
kar so bili,
razliti so kot kakšen pijanec po asfaltu.

In kaj naj zdaj s tem,
grem lahko v Ameriko? – ne!
se lahko kotalkam? – ne!
ali lahko pojem klobaso? – ne!

Jebeš naturalizem,
popolnoma nobene koristi od sranja zunaj njegovih periferij.
Zola, vse si nas nategnil.

O avtorju. Klemen Godec (1987) je bil rojen in je večino svojega življenja preživel v Ljubljani. Z ženo sedaj živi na Brezovici, na robu Ljubljanskega barja. Trenutno zaključuje študij slovenistike in teologije, sicer pa deluje na treh celovških šolah kot jezikovni asistent za slovenski jezik.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tri pesmi

    Ajda Šoštarič

    CSI Miami s tabo na kavču / 5 za polnjene žepke z marmelado / kako fejst je bil David Caruso

  • (S)nežne pesmi

    Esad Babačić

    Nekateri ljudje imajo res dober smisel / za nesmisel.

  • Kakor anevrizma

    Alen Golež

    Le dobra stara Pam iz polietilena je nesmrtna, / nerazgradljiva, / večna nočna mora zmedenega šovinista Steva.

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.