16. oktobra 2015

* * *

Klemen Godec

Kateri človek se je spet praskal po meni,
ne da bi me prej kaj vprašal?

Moji mešički niso več to,
kar so bili,
razliti so kot kakšen pijanec po asfaltu.

In kaj naj zdaj s tem,
grem lahko v Ameriko? – ne!
se lahko kotalkam? – ne!
ali lahko pojem klobaso? – ne!

Jebeš naturalizem,
popolnoma nobene koristi od sranja zunaj njegovih periferij.
Zola, vse si nas nategnil.

O avtorju. Klemen Godec (1987) je bil rojen in je večino svojega življenja preživel v Ljubljani. Z ženo sedaj živi na Brezovici, na robu Ljubljanskega barja. Trenutno zaključuje študij slovenistike in teologije, sicer pa deluje na treh celovških šolah kot jezikovni asistent za slovenski jezik.

Avtorjevi novejši prispevki

s skoraj bolečo natančnostjo se spominjam kako je umrl gadafi

Branje
pomladni večeri na barju

Branje

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Sorodni prispevki

April

Jerneja Vrabič

(Branje, < 1 min)

Odkar smo zamenjali okna, tako tesnijo, / da ne slišim ptičjega petja.
*

Tjaša Škorjanc

(Branje, 2 min)

Biti eno – dvoje eno – z bitji vseh prekatov, / le da bi se jih kasneje bala.
Moje pesmi nimajo naslovov

Urška Bračko

(Poezija, 1 min)

veste, to je bila včasih Ajdovščina / ker je bilo tam polje z ajdo