Si ali nisi?

Toon Tellegen in Ana Zavadlav, Čriček in temačni občutek. Prevod Staša Pavlović. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017

Gaja Kos

Ne dam roke v ogenj, da je s tem res tako, ampak dozdeva se mi, da bodisi si ali nisi fan Toona Tellegena; čeprav si težko predstavljam, da nisi. Njegovim unikatnim živalskim junakom, ki se vsak po svoje ubadajo z izzivom, imenovanim življenje, se je pač težko upreti. V razmeroma kratkih presledkih smo, gotovo v veselje vseh ljubiteljev, dobili prevode kar treh del nizozemskega pisatelja in pesnika, ki je hkrati tudi zdravnik, dva pri založbi Miš (Kitov vrt, Sredi noči) in tega, o katerem teče beseda, pri Mladinski knjigi.

Knjiga Čriček in temačni občutek je nastala leta 1999, v njej pa se avtor v svojem značilnem slogu, torej ob kopici res odbitih domislic, miniaturnih filozofskih premislekov in dobre merice absurda, ukvarja z depresijo. Slednja je namreč temačni občutek iz naslova, ki se nekega dne naseli v čričkovi glavi. Nesrečnež, kadar pač zmore vstati iz postelje, izgubljen, brez apetita in volje tava naokoli in srečuje živalske znance, ki jim razlaga o svojem temačnem občutku, a nihče nima zanj pravih besed; ne medved, ki je obseden s tortami, ne želva, ki veliko razmišlja o svojem oklepu, ne slon, ki se ne more upreti skušnjavi plezanja na drevesa (in obveznemu padanju z njih) … Tellegen da glas tudi najmanjšim bitjem, na primer lesnemu črvu, pršici (ki si želi biti potrta, ker ni sicer nikoli nič) ali bramorju. Prav ob slednjem (v kolikor to ni bilo popolnoma jasno že ob omembi slona …), na primer, pridejo na plano avtorjeve izvirne domislice – bramor hoče, da mu pride čriček potret rojstni dan, ker ima veselih rojstnih dni enostavno dovolj. Tu je tudi močerad, ki ob čričkovi nesreči zavoha poslovno priložnost in odpre trgovino z različnimi vrstami potrtosti: „Če je potrt eden, je pomislil, bodo to hoteli postati tudi drugi.» In kaj ponuja? „Ostro zimsko potrtost», „zatohlo črnogledo potrtost», „nabrušeno sovražno potrtost», „srce parajočo pobledelo potrtost» in druge … Slednjič živali za črička priredijo zabavo proti potrtosti, a tudi ta ne pomaga, ker se vsi tako zabavajo, da na „častnega gosta» kratkomalo pozabijo.

Knjiga Čriček in temačni občutek je nenavadna, posrečena kombinacija depresivnega in hecnega, ki do konca pušča odprto vprašanje, ali se bo čričku temačnega občutka uspelo otresti ali ne. V slovenski izdaji posebno, prav otipljivo vzdušje ustvarjajo tudi izvrstne, zvečine vinjetne črno-bele ilustracije Ane Zavadlav, ki že nekaj časa dokazuje, da ni le odlična ilustratorka po meri otrok, pač pa tudi zahtevnih odraslih knjigoljubov.

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • U ti štofeljca, to pa je knjiga!

    Gaja Kos

    Kaj bi si še lahko želela od knjige, ki jo je napisala izvrstna avtorica, v kateri naokoli biciklirata dva izmed meni ljubših literarnih likov in ki v naslovu obljublja šport in morje, dve meni tako ljubi zadevi? Okej, nogomet ni ravno moja prva izbira, ampak vseeno … Je pravilen odgovor nič? Ne.

  • Ujeti trenutek v jantar besede

    Ana Geršak

    Tanikawa velja za eno najprepoznavnejših imen sodobne japonske poezije, tako prepoznavno, da se je več kot enkrat znašel na listi potencialnih prejemnikov nobelove. Če to ni dovolj: velja tudi za inovatorja na področju prepletanja videa in poezije.

  • Mozaično o cesarju

    Žiga Rus

    Slovenska naslovnica Williamsovega romana, ki Avgustovo podobo sestavi iz različnih izsekov njegovih kiparskih upodobitev – ali vsaj iz različnih pogledov na en sam kip – je vizualno kar dobro zadela Williamsove pripovedne odločitve. Vse do zadnje, tretje knjige, namreč Avgusta nikoli ne spoznamo skozi junakovo prvoosebno perspektivo.

Izdelava: Pika vejica