Ljubezenski vrtiljak kot obsesivno gonilo, ki poganja skupnost in kaže na njene fantazme

Zoran Šteinbauer, Ljubezenski vrtiljak. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2014.

Miša Gams

O tretjem romanu Zorana Šteinbauerja, ki je bil lansko leto nominiran za nagrado Modra ptica, ki jo zdaj vsako drugo leto razpiše Mladinska knjiga, največ pove stavek, ki ga je avtor umestil na sam začetek: »Bolje se je pogovarjati o seksu kot o politiki.«In res: celoten roman se brezglavo vrti okrog ene same osebe, ki s svojo nastanitvijo v bloku, kjer domujejo povečini starejši ljudje in upokojenci, postavi na glavo seksualno življenje v lokalni skupnosti. Manica Munro, na novo vseljena profesorica angleščine, predstavlja s svojim seksualnim ekshibicionizmom uresničenje moških fantazm in fantazij, medtem ko ženskemu polu posredno omogoči snov za brezmejne pogovore in natolcevanja o tem, do kam lahko seže narava ženske želje in zamere … Čeprav ne gre za političen ne za psihoanalitičen roman, lahko razberemo v njem ideje, ki so že v osnovi prav tovrstne: Manica Munro namreč predstavlja nekakšno »oko« fantazmatskega orkana, okrog katerega se oblikuje »nevihta« najbolj bizarnih seksualnih fantazij, ki jih vsake toliko preseka »strela« izrazito freudovskega ugibanja o tem, »kaj neki ženska hoče?«, medtem ko prav nezmožnost formiranja odgovorov in dokončne seksualne potešitve krepi lokalno skupnost do te mere, da se prebudi iz mrtvila in zaživi dinamično življenje, ki ji ga marsikdo lahko le zavida …

Seksualno življenje »Janeza in Lojzke« ima tako še kako veliko vlogo pri ustvarjanju lokalne politike in nenazadnje politike na državnem nivoju, saj so fantazme, ki ženejo njuno življenje, že v osnovi tako seksualnega kot političnega značaja. Tako se moški iz lokalne skupnosti začnejo dobivati v prostoru, ki ima dober razgled na Maničino stanovanje in se ob skupinskem masturbiranju tudi hitreje zbližajo, sklenejo med seboj kak posel ali seksualno avanturo, se začnejo intenzivneje udejstvovati v športu in obiskovati trgovine z dragimi oblekami in kozmetičnimi izdelki, saj želijo na svojo sosedo narediti kar največji vtis. Če gremo korak naprej, bi celo lahko rekli, da je tovrstna lokalna skupnost idealna tako z vidika socializma kot z vidika kapitalizma, saj je v prvem primeru nenavadno moško zavezništvo lepilo za medsebojno sodelovanje in enakopravno žrtvovanje znotraj skupnosti, v drugem primeru pa ravno pravšnje tekmovanje med alfa samci pripomore k temu, da lokalni trgovci še bolj bogatijo na račun želje, za katero že od začetka stoji neuresničljiva iluzija. Neoliberalni kapitalizem namreč deluje po povsem istih načelih kot fantazma o uresničitvi najglobljih seksualnih fantazij: »samo še ta produkt potrebuješ, da boš srečen«, »samo še ta proizvod te loči do popolnega ugodja«, »le še majhen kozmetičen popravek in sreča bo popolna« itd.

Ljubezenski vrtiljak, ki ga Zoran Šteinbauer postavi v predmestje Maribora, je pravzaprav metafora za najbolj potlačene človeške gone, ki zgolj čakajo na pravi trenutek, da izbruhnejo na plan in se prelijejo v svoj objekt poželenja, o čemer tudi priča poglavje, ki je v celoti sestavljeno iz internetnih oglasov: »Iščem dve strogi domini. Ljubim perverzne besede in pokvarjeno domišljijo. Lahko me privežeta ob drevo. // Danes si ga zdrkam v kozarček in ti nastavim spermo v Koloseju. Pusti kontakt. Ko ti prinesem, ti sporočim, kje točno, in si lahko vzameš. Si za to? // Kakšn mačo Bosanec, poln spermijev, z obrezanim in mesnatim, ali pa kak Srbin, da se sprazni v mojo pravkar obrito muco? // Me kdo z veliko kumaro na hard v ritko? Pridi, da jo skupaj utrgava na mojem vrtu. // Ali je kje kera perverzna za chat igrice – ali že vse na dopustu? // Moje še cel teden ne bo, tako da bi malce skočil čez plot.« Vendar pa protagonistka Manica, ki velja za osrednji seksualni objekt zgodbe, po drugi strani pokaže veliko emocionalne in filozofske širine: »Kdo nam je naredil telesa, da so tako različna? Kdo bo odgovarjal za žalost teh, ki so lahko srečni in celi edino v objemu? Zakaj so nekateri brez nog, drugi pa jih imajo več parov? Ali vsak deževnik sanja o ptičjih krilih? … Preplavila me je ganjenost. Še nikoli nisem začutila tako jasno, da potrebujemo le sočutje ter prijaznost in da je ljubezen naš najpomembnejši prispevek svetu. Da je širjenje svetega v nas. Da ne potrebujemo revolucije v znanosti, temveč v sočutju. Da bi gostilne in psihiatrije počasi zaprli in da bi bilo v knjigarnah in knjižnicah tri četrt manj knjig, če bi se vsak človek počutil ljubljenega. Bližnjega. Sprejetega. Enakovrednega.« 

V svojem razmišljanju o ljubezni do bližnjega in sočutju se zdi bolj krščanska od patra Lovrenca, ki je v romanu Izgubljeni gozd svojemu semeniščniku Karlu opravičeval akt posilstva na sledeči način: »Ljudje iščejo užitek, in ne ljubezni, zato je iz leta v leto več razvez, posilstev in nezvestobe. Ker smo se odpovedali spolni rodovitnosti, da bi postali najčistejša posoda rodovitnosti božje besede, imamo samo duhovniki moč, da spolnosti odvzamemo strupeno želo. Prav zdaj smo poklicani! Prav midva sva poklicana … Postal boš očiščevalno jagnje. Ko bom vstopil v tvoje telo, bom simbolno vstopil v tabernakelj in v križ.« Tako lahko za romanom Izgubljeni gozdkot za romanom Ljubezenski vrtiljaknajdemo isto vodilno misel – spolnost, ki prestopa meje imaginarnega in simbolnega, je samo refleksija, ki zrcali brezno realnega, ki je Ljubezen sama. Cena, ki jo posameznik plačuje za to, da s pomočjo spolnih fantazij in perverzij premaga svoj prvinski manko, ki se kaže v osamljenosti, ter si povrne davno izgubljeni občutek združitve, spojenosti, enosti, ljubezni ali raja, pa je za vsakogar drugačna, a nikdar ni prav poceni …

Roman je oblikovno zasnovan kot serija duhovitih prvoosebnih izpovedi Maničinih sosedov, sodelavcev, sorodnikov, znancev, ki skozi knjižni jezik, narečja, slenge in vulgarizme izpovedujejo svoj odnos oz. razmerje do protagonistke. V knjigi tako naletimo na nemirni očetov duh, ki ima kar naenkrat dostop do hčerkine zasebnosti, svežega ločenca, ki v Manici vidi izhod za svojo depresijo, gospodinjca oz. sužnja, ki ga Manica »posoja« svojim prijateljicam, sosedo, ki ji mož uhaja na voajeristične sestanke, incestuozna brata in sestro, katerih otroka se nahajata v Maničinem razredu, zvedavega pesnika, perverznega invalida in še bi lahko naštevali … Odlika Šteinbauerjevega pisanja je prav v tem, da poleg inovativne idejne zasnove zgodbe lahko zavzame katerikoli košček mozaika, ki ga sestavljajo omenjeni junaki, in se z njim poistoveti do te mere, da dobi bralec vtis, kot da se pred njim nahaja pravi človek iz krvi in mesa … Kot slabost pa mu lahko po drugi strani očitamo manko dramaturške gradnje zgodbe, saj četudi zanemarimo odsotnost Aristotelovega trikotnika, ki je sinonim za klasično dramaturško postavitev, se po prebiranju prvega poglavja ne moremo izogniti prvinski želji, da bi sledili rdeči liniji pripovedi skupaj z njenimi preobrati in suspenzi …

O avtorju. Miša Gams je magistra antropologije vsakdanjega življenja, vendar ji ta študij koristi iz povsem drugih razlogov, kot je sprva domnevala. Z veseljem se namreč loteva vsakdanjih opravkov, kot so čiščenje, pospravljanje in popravljanje, delo na vrtu, skrb za otroka, pogovor z namišljenim prijateljem itd. V prostem času kdaj napiše tudi … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Za blagor občanov

    Aljaž Krivec

    Za tekst o lokalnih volitvah (načeloma) napoči čas vsaka štiri leta, prav takrat, ko se odvijeta še svetovno prvenstvo v nogometu in zimske olimpijske igre. … →

  • Luč temine ali o spominu na vojno

    Jasna Lasja

    Luč vojne, ki na eni strani osvetljuje razpredeno delovanje nevidnih služb, na drugi, subtilnejši, pa temino njenih posledic, je povojni roman o vojni, spletkah, zapuščenosti, razpadu družine in lažeh, ki jih zadajo starši otrokom.

  • Ranjene površine, predrte prostornine, krvaveče avre

    Silvija Žnidar

    Zbirko Membrane, membrane se tako vsekakor splača vzeti v roke, predvsem zaradi njene tematske raznolikosti, ki pokriva razne nianse urbanega življenja, se dotika tematik ustvarjanja, spolnosti, identitete, kritičnih presečišč človeka in družbe itd.

Izdelava: Pika vejica