Jeanette Winterson: Zakaj bi bila srečna, če si lahko normalna?

Aljaž Koprivnikar

Britansko pisateljico Jeanette Winterson, morda najbolj poznano po romanesknem prvencu Pomaranče niso edini sad, je že zgodaj v mladosti s strani krušne matere doletela življenjska izbira med srečo in normalnostjo. Pisateljica, ki je svojo izkušnjo odraščanja posvojenke in lezbijke v versko obsedeni družini opisala že v zgodnjem romanu, je izmed ponujenega izbrala srečo, s tem pa ostala zaznamovana z izgubo dela identitete, ki si ga je izgradila šele skozi literaturo.

Z literarizirano avtobiografijo Zakaj bi bila srečna, če si lahko normalna? se avtorica zopet vrača v spomine, na območje povezovanja preteklosti s sedanjostjo, kar jo privede do ključnih vprašanj o naravi ljubezni, identitete in izgube. Fragmentarni način pripovedovanja nas pelje od bolečega otroštva, ki ga avtorica neprizenesljivo reflektira, do njene sedanjosti, ko ob smrti krušnih staršev na površje priplavajo stare rane, ki grozijo, da jo bodo utopile v norosti. Ob tem prestane identitetni boj, kar vodi tudi v srečanje z biološko materjo, ki pa z odprtim koncem romana ne prinese pomiritve. Roman, homage navzočnosti in odsotnosti oseb, ki so avtorico izgradile, odlikuje dokončna razgalitev o pomembnosti spoznanja samega sebe ter nujnosti pomiritve s preteklim, da bi lahko živeli v prihodnje.

O avtorju. Aljaž Koprivnikar, pesnik in literarni kritik, je bil rojen neke pozne aprilske noči v Ljubljani. Redno sodeluje z različnimi slovenskimi in mednarodnimi spletnimi portali ter literarnimi revijami. Pesniški prvenec, Ανατομία (Anatomija) je leta 2019 izdal pri grški založbi Vakxikon, sicer pa so njegove pesmi objavljene v različnih literarnih revijah in … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Cukanje za brado

    Muanis Sinanović

    Četrtega maja je preminul Michael McClure, eden ključnih mož povojne ameriške književnosti. Če želimo resnično na hitro pojasniti za koga v literarnozgodovinskem smislu gre, se lahko poslužimo formule; kar je Ginsberg za beatniško poezijo, Kerouac za beatniško prozo, je McClure za dramatiko.

  • Starost – zgolj problematika Drugega?

    Aljaž Koprivnikar

    Francoska pisateljica, filozofinja ter politična aktivistka, Simone de Beauvoir, je eno najpomembnejših imen 20. stoletja, ki je s svojim ustvarjanjem dodobra preoblikovala dotedanjo človeško miselnost in tudi po svoji smrti vplivala na družbene spremembe.

  • O Materinstvu. O smislu. O času.

    Mateja Arnež

    Nekatere zgodbe so težke. Težko jih je prebaviti. Težko jih je vmes vsaj malo ne odložiti, saj te zgodba – kljub izjemno berljivemu slogu – napolnjuje s tesnobo, ki iz strani v stran narašča v tvojih prsih. Kaj takega se mi ne zgodi ob prav veliko knjigah. Izjema so Dnevi zavrženosti. Pa sedaj Materinstvo.

Izdelava: Pika vejica