Mokre sanje

Arjan Pregl

Vsak dan, v vsakem pogledu je bil bolj prehlajen. In prepoten. Tako je naneslo, da so se mu hlačnice na pižami zavihale do kolen. Šlo je za precej običajen pojav in zato je velikokrat ležal z razgaljenimi meči. Če je od kolena navzgor mehko blago nudilo zavetje pred nepredvidljivo klimo v spalnici, je razgaljen spodnji del nog bival nekakšno odmaknjeno življenje, bolj na periferiji njegovega telesa in, zdelo se je, skrbi. A krivično bi bilo soditi, da je šlo za namerno zapostavljanje. Kot rečeno, naneslo je tako, resda velikokrat, a takšne razmere so bile le posledica premetavanja po postelji, običajno tik pred prebujanjem.

Naenkrat je povsem blizu zaslišal moški glas: »Odrl me je kot zajca.« In malo za tem še: »Rekel mi je, da mi prst lahko reši edino na ta način. Kot zajca, ti rečem! Tukaj je zarezal, potem pa prestavil kožo semle, poglej, še zdaj se vidi.«

Odprl je oči, se ozrl po sobi, vstal. Nič. Stopil je do okna in odmaknil zaveso. Gledal je v sončno jutro, breza je šelestela, mimo nje je pritekel pes, dlje na dvorišče pa ni videl, saj sta mu pogled zakrivala dva para nog, ki sta lebdela pred oknom v tretjem nadstropju stanovanjskega bloka.

Zagrnil  je zaveso in odšel proti kuhinji: »Super bo, sveža fasada!«  

Takrat se je spomnil: sanjal je, da je deževalo. 

O avtorju. Arjan Pregl (1973) je diplomo in dva podiplomska študija zaključil na ALUO v Ljubljani. Že pred tem je začel polagati barve na dvodimenzionalne površine, zaradi česar je bil uvrščen na različne razstave doma in v tujini. Poleg tega ilustrira, piše o slikarstvu, pa še kaj bi se našlo. Svoje kratke zgodbe je do zdaj objavil v revijah Literatura, Idiot in težko … →

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pust

    Anja Mugerli

    Vsak fant v naši vasi je komaj čakal, da ga sprejmejo v fantovščino. Med odmori so si sošolci pripovedovali najbolj grozne zgodbe o tem, kako poteka sprejem: kako si moraš roke in obraz podrgniti s kravjim drekom ali kako moraš noč prespati v skalnati votlini, ki je bila od vasi oddaljena kakšno uro hoda. Mene ni nič od tega plašilo tako kot dejstvo, da si bom moral na obraz natakniti eno izmed Saševih mask.

  • Rdeča kapica in Ljudožerka

    Arjan Pregl

    Dve kratki (kratki?) zgodbi

  • Furra vieneze

    Nejc Rožman Ivančič

    Ko sem prišla, še ni bilo mraz. Jesen je bila. Bilo je prijetno. Zdaj se zima že predolgo vleče. Komaj čakam na pomlad. Spomladi bi lahko prišla mama na obisk. Takrat bo topleje in dan bo daljši. Ostala bi tri tedne. Vse bi ji pokazala. Bratranec pravi, da bi naju lahko peljal na Dunaj, če bi mu prispevala za bencin. Šli bi zgodaj zjutraj in zvečer bi se vrnili, če bom dobila prost dan v službi.