Ti

Jasna Janež

Drobiš me v meso.
Naga sem in dež je moj plašč.
Z mene lupiš vsakdanjost.
Na trebuhu mreža brazgotin,
na hrbtu metulj.
Piješ me, mleko se ti cedi iz ust.
Stlačiš me v drobovje.
Vem, da si tudi ti gol.

O avtorju. Rojena 1996. Študentka slovenistike in primerjalne književnosti, ki veliko bere. Če ne za faks, pa zase. Poleg pesmi piše tudi članke za občinsko glasilo o sto in eni stvari. Članica literarnega kluba Ribnica pod mentorstvom Ane Porenta. Rada stopi tudi na gledališki oder in z ekipo Mladinskega kluba Sodražica odigra bodisi mlado mamico, histerično bodočo nevesto ali zmedeno čistilko. Leta … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Naše neznano

    Jana Putrle Srdić

    Posebnosti površine toplih organov za robom te bele kože so mi skrivnost.

  • Predzadnje pesmi

    Zviad Ratiani

    Niti enkrat samkrat mi ni uspelo, da bi se zbudil vsaj hip pred življenjem.

  • Konec svetlečih premazov na stvareh

    Irakli Šarkviani

    Usoda je, precej podobno kot ljubezen, bidé upanja.