Oda Velikemu kanjonu

Lena Hofman

Krt gloda korenino
obraz izgine v času
lačen sem strahotno
a vrhovi teh vej
niso koruzni sirup

troglavi vran
me ne bo več uspaval
ne bom pozabil
na hamburgerje
in zemljo v mojih dlaneh

belodani utrinek
je padel na suho pot
in zdaj s hoduljami prestopim
Veliki kanjon
v supermarketu

kot Ginsberg
stojim očaran
od priložnosti
mečem glavo
v umazano dlan

zelenje šušlja
pod nogami
ko brodim do neskončnih
odsevov blagajn
dežujejo lističi

v Veliki kanjon
Amerika gleda
skozi mikrokamere
z rokami v zraku
in palicami

in ne čuti ničesar
hey, hold on
drži se droga
izbiraj med mehkim in trdim
oh, priložnosti
krt je pojedel

abstraktno mišljenje
filozofijo
pojme
koncepte
tako cenjene v Evropi
pač, bil je lačen

in kričala je filozofija
ko jo je glodal
a bil sem očaran
v supermarketu

ker so igrali novo pesem
Lane Del Rey
ki je utopila njene krike
in purani so bili tako veliki

čudil sem se, res,
da tako buden spim
a kaj
nisem Ginsberg
to ni ta čas
pusti

O avtorju. Lena Hofman (Ljubljana, 1987) živi v San Franciscu, Kaliforniji in dela v tehnološki industriji kot analitik. Nekoč je doštudirala na FDV in na univerzi v Maastrichtu, se pojavila v reviji Poetikon in prispevala dela za soavtorske zine. Zdaj v prostem času skozi pesem, jogo, ples in glasbo raziskuje Ameriko.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Ko pride Horst Brunner

    Matej Krajnc

    šampanjec ki ga nalijejo horstu brunnerju ni niti slučajno isti šampanjec kot ga nalivajo na uredništvih časnikov

  • Pismo komunistu

    Muanis Sinanović

    cel dan je bilo nebo enakomerno, sivo. kot pred nevihto. toda nevihte ni bilo

  • Preobrazbe v snegu

    Tom Veber

    Včasihse moraš v vsej tišini sveta zavleči v gozd