Moskovska jutra

Sabina Vostner

***

 

Človečnost zajeti v obstoj
mehko raztrositi miselnost
enega poleta.

Sladka tišina
iz neba prejeta.

 

 

 

Moskovska jutra

 

Bila so tiha jutra.

Spominjam se jih, moskovskih
juter, ob vznožju dopoldneva.
Stala sem proti tebi obrnjena,
zakrita z navidezno podobo,
ti pa si iskal mene.
Ptiči so zbujali preteklost,
misli so brzele daleč.
Bila sem popolnoma naga
pred obličjem tega sveta.
Ničesar nisem zahtevala in pred ničimer
nisem bežala.

Seči vame ni bilo lahko. Za hip
ti je uspelo, da sva se osvobodila.
Verjela sem v zakone
kot stalnica nad vejevjem neba,
z razumevanjem, da je prva izkušnja
najbolj ponotranjena.
Da se bližina meri s tišino,
v kateri je na tisoče zgodb
in veliko gledanja.

Spomnim se, kako krhko je
obstalo najino zaupanje
v mojem mestu.
Vedel si več kot jaz in vedel si
veliko več o meni.

So trenutki, kjer resnično bivam,
in prostori, kjer resnično sem.
So ljudje, s katerimi včasih
ne moreš prekoračiti tišine.

 

 

 

Dinozavrski gozdovi

 

Včeraj me je pot zanesla med
gluho cesto in toplimi drevesi.
Obrnila sem glavo za 360 stopinj
in razumela vso goščavo.
Trepetajoče med brstikami
iz zemlje gre bilka,
iz bilke gre zrak,
iz zraka pridejo misli,
iz misli izhajamo ljudje,
iz ljudi gredo zavisti,
iz zavisti buta greh,
iz greha novo seme,
ki razpade v tleh.
Ponovno trepeta
iz zemlje bilka travnata
v divji surovi zrak.

 

 

 

***

 

Vsakič imaš novo podobo na oknu.
Staplja se s tistim, kar misliš, da si.
Kadar bodo padali kamni namesto dežja,
ne bo konec sveta,
le konec tvojih neskončnih podob.

O avtorju. Sabina Vostner (1984, Moskva), kantavtorica, pesnica, pisateljica, etnologinja in kulturna antropologinja, prevajalka. Piše v slovenščini, ruščini (oba materna jezika) in angleščini. Do sedaj je izdala dve samostojni pesniški zbirki, Potovanja duše (2012) in Preraščanje pomladi (2020) ter nekaj glasbenih albumov – Per intervalla insaniaie (2006) skupaj z Allegro non troppo; To … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Destrukcije

    Vid Karlovšek

    glodam kost / ližem kri // pišem pesem / ves se tresem / ves sem trezen // poklanjam rožo / ne pa kože / in se klanjam // posedam gledam k sosedam

  • Pesmi iz zakulisja

    Niko Šimenc

    Morda res ni slabo, če so demoni za vikend poslani domov. Tako enostavno se sliši, kot bi jim lahko neko soboto skrbno spakiral kovčke, jim poklical uberja in rekel: adijo.

  • Mušice

    Martina Potisk

    z grozdi grenadiram / spredaj papirnato restavracijo natakarja preprost plesni korak / nadalje pladnje plazovje svoj prenapolnjeni pisker klovna ki / nema ama veze o eni meni sicer imam navadno vedno rada / masakerske kalorije kozlarije koktejle ahja jasno ane

Izdelava: Pika vejica