Moji junaki

Anastasija Strokina

Skidala sem sneg.
Gledam skoz okno.

Junaki mojega otroštva
se potepajo in pretepajo,
tresejo jablano,
neverjetni pirati,
osvoboditelji in osvajalci,
kaj ste postali?
Kdo živi v osvobojenih in osvojenih deželah?
Zlezite iz zametov,
vstopite.

Junaki moje mladosti
se gnetejo ob vratih,
kadijo in pojejo,
kitare uglašujejo.
Igralci in muzikanti
z drugega planeta,
kje je vaše razodetje?
Kdo živi v Amerikah,
ki ste jih odkrili?
No, saj ni važno,
vstopite.

Junaki moje zrelosti –
teh ni.
Njihova odsotnost je nepričakovana,
kot jutro,
ko se zbudiš človek srednjih let.
Moji propadli junaki,
ne stojte tam,
na dežju iz snega.
Vstopite.

Smešni ste in klavrni,
verjetno bolj smešni,
odpustimo si
naivnosti,
zmote,
upe.

 

Prevedla Urša Zabukovec

O avtorju. Anastasija Strokina se je rodila leta 1984 na globokem ruskem severu. Pozneje je živela v Kišinjevu, Odesi in Peterburgu. Končala je Literarni institut A. M. Gorkega. Delala je kot učiteljica tujih jezikov, urednica in bibliotekarka. Prevaja iz angleščine, francoščine, italijanščine in danščine. Je zmagovalka natečaja Vološinova rokopis neobjavljene knjige (2014), njena knjiga za otroke pa je prišla … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Replike

    Neva Lučka Zver

    Šel si do konca in zdaj misliš, da je konec.

  • Oksimoron

    Tomislav Vrečar

    Žerjavica / po kateri / hodiš

  • Sloni

    Mojca Sovdat

    Slon se ustavi ob meni. Poznam te.

Izdelava: Pika vejica