Med časom in pokrajinami

vsak regrat
vsak komad
vsaka pokrajina

me najde
da prilepim pogled
na nič izbranega

me izpljune
na svoj filmsko mirni način
na istem mestu

ne žveči me

počaka da se raztopim
na jezikih
ki ne govorijo
ne obsojajo
kot to počne odsotnost

želja po več
boli bolj kot želja po še
neizrečeno vseprisotni
igrata kradljivi remi
in se hihitata

Bajadere so najboljše poleti

v času ko se zategnjena ramena vrnejo na svoje mesto
ko posedamo po betonu
ali lezemo v spalke v nenaključnih vrtačah
se podajajo ideje
z vsakim dotikom dobijo nov poprh perspektive
na zrnu nečesa na videz nepomembnega
se plastijo svetovi
zgodbe se plastijo
v času ko tako sedimo na golem betonu
ko se med dlakami na nogah neslišno nabira rosa
so bajadere najboljše
vsak od nas razpira ovoj na svoj nezamenljivi način
vsak riše svojo pot po ustni votlini
vsak drugače okuša
čuti
se pretipa preko asociacij
ki ne izključujejo
kajti v poletju se vse stika

Odtisi

so prostori
v katere se vedno znova vračamo
vsakič pustimo drugačen odtis
čeprav na istih mestih
pokrivamo čebele
na drugih okljukih
se zapletamo v pajčevine

trepetlike rastejo
vse glasnejše so
pajesni tiho prebijajo beton

in vendar so v teh prostorih
poleg naših še odtisi vseh tistih
ki se ne vračajo več
že od takrat
vsakič na istem mestu

kjer smo nabirali borovnice
pili kavo
zaspali

nepričakovano premični
nam sledijo čez vsako strugo
vsako ulico
in vztrajajo
da bi jim pustili stopati vštric