18. maja 2018

Maximarket

Lena Hofman

V toplem jutru, pretoplem
za november,
grem z roko v roki
s svojim življenjem
in stojim v vrsti z dijaki
Šubičeve gimnazije.

Med plastičnimi košarami
upogibam kolena,
namazi, ki jim ne vem imena,
siri, flaše,
ples med divjaki.

V telovadbi vratu

se pasem nad zlatimi
bombonjerami.

Med njimi:
Slavoj Žižek.

Kaj je kupil? So me vprašali.

Ne vem.

Ko vidiš samoroga
v gorah,

se ne vprašaš,
kaj je jedel.

O avtorju. Lena Hofman (Ljubljana, 1987) živi v San Franciscu, Kaliforniji in dela v tehnološki industriji kot analitik. Nekoč je doštudirala na FDV in na univerzi v Maastrichtu, se pojavila v reviji Poetikon in prispevala dela za soavtorske zine. Zdaj v prostem času skozi pesem, jogo, ples in glasbo raziskuje Ameriko.

Avtorjevi novejši prispevki

Pri nas

Poezija
Oda Velikemu kanjonu

Poezija

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Sorodni prispevki

Nad rušo

Aleš Mustar

(Poezija, 1 min)

V resničnost me povrne / vreščanje vran, / ki ni prav nič prijazno.
April

Jerneja Vrabič

(Branje, < 1 min)

Odkar smo zamenjali okna, tako tesnijo, / da ne slišim ptičjega petja.
*

Tjaša Škorjanc

(Branje, 2 min)

Biti eno – dvoje eno – z bitji vseh prekatov, / le da bi se jih kasneje bala.