ko te razgnezdi človek

štiri pesmi

Dejan Štiglic

ko te razgnezdi človek

včasih bi bil
vesoljec

potreben, da
razkosa človeka

, namesto da

E.T. kliče domov brez
4G+ povezave.

ljubim te, .si

zelena, ki te
cepim

, moja si –

do strasti, ki
boža korak

v abstinenco
in

armageddon.

kot dež napove Sonce

otopelo je
spektakularno

, boli samo
zmeraj –

nasmehnila je
frazo

brezčasnega,

samo zato, da me je počrnila

v
odprt konec.

ne morem ti reči zakaj ogenj ne poteši

odneham
z najboljšo
od

preciznosti
, zvrtan iz

glasu – v,
med,
ob,

za.

urgentno vidim
(brez okusa)
nov zorni kot

okoliščine

, položene počivat.

mogoče se takrat, ne
zdaj,
življenje odvozla
in

razuganka.

O avtorju. Dejan je samostojni čečkač, ki ne zna pisati o lepih stvareh. Njegov talent leži v obračanju svetlobe na glavo. Je robot, ki je kreatura mesa in kosti. Včasih zapiše laž; nato jo samocenzurira v abstrakt. Verjame, da je nemogoče samo izraz lenobe. Nima veliko navdiha, ima pa disciplino. Piše, ker … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Epos

    Vid Karlovšek

    Mister Jozen je zjutraj kot ponavadi (in vendar ne kot po navadi, navade, rutine, bolečine in vseh podobnih človeka zatirajočih besed namreč Mister Jozen ni maral) nadvse preudarno, plemenito in pretežno krasno vstal iz svoje postelje in se začuda ni spremenil v insekta

  • Et ducit mundum per luce

    Aleš Jelenko

    Izročil sem se sebi. / In jaz sem na pašniku. // Uokvirjen v zlitine / iz mesa in krvi / žvečim / esencialne snovi // in stradam // črke

  • Ples v maskah

    Tomislav Vrečar

    Beseda je virus, tudi če ne verjamete v virus, verjemite na besedo.

Izdelava: Pika vejica