Drobni koščki ledene vode

Sandra Erpe

Še vedno plezam v nebo; razumljivo, saj sem z obešalnika nekaj mesecev prezgodaj ukradla venec trepalnic, ki je (na žalost ali srečo – kdo bi vedel) pripadal nepotešljivemu brlogu. Vrtanje v lubje tisočih zenic me je docela izčrpalo, saj so me med intervencijo dražili galebi, ki običajno slastno radi goltajo žolčne saje; pa saj naju še smrt ne loči – seveda – si bova gledala v sivkaste lase, ki bodo smrdeli po prdcih in tečnih starih mačkah, čeprav nikoli ni zares časa za kepanje. Je pač premrzlo, prepozno, prezgodaj, prejasno, prekrasno; morda si ravno v tem presnetem križišču interesov preprosto preveč lepo oblečen in si zato nočeš umazati pohlevnega suknjiča – mogoče sneg ne odobrava tvojega početja in bi zato nalašč pobelil tvoj ovratnik.
Čas za kepanje – drobni koščki ledene vode te pač nikoli niso zanimali – kakšna bedarija!

O avtorju. Sandra Erpe (1993) je absolventka na magistrski stopnji študija primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Čeprav je pretirano nostalgična, ko se pogovor mimogrede dotakne »njenega« Novega mesta, kljub vsemu trmasto ostaja v Ljubljani – zaenkrat. V zadnjih letih se predstavlja predvsem kot kantavtorica; ob spremljavi kitare ali klavirja prepeva o intimnih tegobah, tropskem dežju, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Železne pesmi

    Dominik Lenarčič

    Oni so za žlindrastega človeka ustvarili poseben kalup. V njem lahko ta ulije telo za drugega.

  • Tri pesmi

    Tadeja Logar

    prostor ki ga poseljujemo / smo najeli ne da bi prebrali drobni tisk / prepričani da nam pripada / smo založili listine

  • Ponte Rosso

    Anja Pečjak

    zadrgneš jo toliko da ji na usta privre pena / in se davi // davi se / oči padajo iz jamic // davi se / visi v zraku obešena za kolke / in se davi

Izdelava: Pika vejica