brenčanje

Maja Kranjc

moje roke so bile še tipalke
ko sem želela nekaj napisati
o čebeli, ki sem jo, negibno
našla v pokošeni travi
v zraku je nekaj odmevalo
v meni je nekaj utihnilo
nisem je mogla prijeti
ne čebele z drobnimi prsti
ne pesmi z otroškimi usti
s stola odraslih besed
sem nemo bingljala

prepognjen prihajaš domov
počasi slediš svojim nogam
zdi se, da si ogrnjen
v podložen plašč vek
govoriš o čebeli
pohodili so jo, nalašč
tako lepa je bila, jokaš
nikoli več ne bo lepa
pokrivaš ušesa

v tvojem glasu
je brenčanje
rada bi ti rekla:
vidim jo
vidim vaju oba
naučil se boš
utišati ta zvok

O avtorju. Maja Kranjc je svojo ustvarjalno pot najprej začrtala z glasbo. Pri dvanajstih letih je z igranjem na flavto osvojila prvo nagrado na zadnjem jugoslovanskem tekmovanju v Črni Gori. Kasneje je obiskovala Šubičevo Gimnazijo in vzporedno Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Trenutno je diplomirana dramaturginja in diplomirana psihologinja, zaposlena kot specializantka klinične psihologije na Pediatrični kliniki v Ljubljani. V času študija … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Variacija na Romeo in Julija

    Ema Odra Raščan

    v ozadju rdeča in modra barva poplesavata
    v noči medtem ko se njeni goli boki zibajo
    levo in desno a veš da bi bili mrzli na dotik
    zato se ti še njene ledvice zasmilijo ko
    mrzlo prebavljaš ves alkohol

  • Po literarnem festivalu

    Avner Pariat

    Ah, Delhi, ti si takšna bolečina, vnetje, plesen, priložnost.

  • Vse najboljše ob dnevu neodvisnosti, Indija

    Akhu Chingangbam

    Čestitke za tvoje najnovejše dosežke
    Oslepila si 300 Kašmircev
    In pobila več kot 40 Kašmircev v 32 dneh