Andiamo, andiamo!

Čakaj, čakaj. Ne izpusti sebe v breztelesnosti.
Izlij se v minljivosti. »Aleš, poglej! Vidiš?«

San Diego ni zame. Strah me je zaprtih
prostorov. Hopla! v ford fusion za volan

in že pičimo. Rock radio je izpuhtel v Celju.
Štajerska, kapo dol! Megla, megla. Vedno.

Kovanci padajo v globino. In izpljunek lista.
Happy holidays, you bastard! Zobotrebci,

gremo v galop! Imam premajhna pljuča.
Res imam premajhna pljuča. Ne sprašuj!

Na toplem posrkam malce nafte. Da steče
po grlu. Kristian pravi, da so cerkev tukaj

podrli. In jaz kimam in Marija kima in vsi
se nasmihamo. Žal ne vemo vsega. Žal.

Kupončki! »Hvala ti!« In je odšel. Na stol.
Med papirje. Natakarice bi morali zamenjati;

nimajo tistega nagajivega pogleda. Natakarice
morajo imeti nagajiv pogled. Fiuuu! je pihnil

veter od njene hitrosti. Še fotošuting in je konec.
A so bila tla (pre)trda. Marija pa nekako v skakalni

preži. Brez telemarka. Urgenca! Urgenca! Urgenca!
In je šlo pet ur v maloro. Je pa imela rdečelasa sestra

tisti pogled. »Izvid je tukaj, gospa.« Super. »Hvala!«
Tokrat so luči dejansko pomagale. In zdaj imam

fotografije, noge v lavorju in cel kup spominov.
Mi lahko nekdo kupi kakšen fensi album?