Pasati

Marjan Strojan

Čudna bitja – ti hribi, poletno zelena ob vznožju plavih
planin, ki se pod jasnino neba, čisto kot potok,
za parom razigranih kanj v krogih visoko
nad temo gozdov z zložnim
korakom odpravljajo
k Alpam; pritajena
poletna sapa
šumi
v zatišje poldneva. Čebele se veselo potapljajo v travnato
morje, k prstenim grebenom, do koralnih cvetov.
Hladna  kaplja potu ti izpod črnih las
polzi na obrv, kjer bo nasedla.
Jeva solato iz sklede,
še svežo z vrta,
zaljubljena
do ušes.
Majhne mušice, ki jih veter s povratnika nosi v te kraje,
ujete v sence orehove krošnje na najinih telesih,
omamljene padajo druga za drugo …
Pasati pihajo, ljubezen moja –
Koliko noči, koliko
mlajev, koliko
mesecev
še.

O avtorju. Marjan Strojan je izdal šest zbirk poezije: Izlet v naravo (1990), Drobne nespečnosti (1991), Parniki v dežju (1999), Dan ko me ljubiš (2003), Pokrajine s senco (2006), Vreme, kamni, krave (2010) ter številne prevode iz angleške in ameriške poezije, nazadnje prevod Canterburyjskih povesti Geoffreyja Chaucerja, ki je izšel pri CZ … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Zoper metaforo

    Nikolai Duffy

    nagon telesu pod vodo najprej veleva zadržati dih, dokler nivo kisika ne pade tako nizko, da telo začuti skorajšnjo smrt in, samo sebi navkljub, zajame dih

  • kletka v živali

    Livia Ştefan

    dobre so / te slane palčke / jem jih in mislim / na otroke ki nimajo kaj jesti

  • v kontekstu

    Aleš Jelenko

    bodimo iskre / ni ni lahko / bdeti nad časom