duša umre skupaj s telesom (verjetno) / kdaj pa kdaj tudi že prej (zagotovo)

Pred leti smo imeli čisto majhno okno časa, / da bi bili drug za drugega vedno / koča sredi gozda.

Zbirka ne ponuja lahkih odgovorov, temveč zahteva intenzivno predanost in zbranost.

Samo vrata, okna in glave odprite na stežaj.

Vstop v tujost in širino sveta ter sčasoma vrnitev.

Breme, za katero je bil poklican, da ga vzame nase – biti Pesnik, Glasnik svojega časa.

Poezija se tu ne razločuje od pragmatične nesnage človeškosti, temveč iz nje izhaja.

ena hecna želja / da nekdo poje / polovico mojega humusa

pa tvoji vdihi, a so kaj bolj topli

To je tudi za vsebinsko močno zbirko preveč.