Ob koncu šolanja na Klasični gimnaziji v Zagrebu, po kar zahtevnem urniku iz latinščine, grščine, matematike in fizike, ki je – poleg pečata na hišnem proračunu zaradi številnih ponavljanj – iz naivnežev ustvarilo kopico mladih prebrisancev, se je kar 20 od mojih 33 sošolcev odločilo za študij na Pravni fakulteti Univerze v Zagrebu. Čeprav mi ni do obsojanja, pri taki razredni diferenciaciji očitno ni bilo težko biti drugačen, saj sem, kot mnogi drugi, svoj izpustniPreberi

O tržaškem ustvarjalcu Igorju Pisonu (1982) je bilo v zadnjem času največ slišati zaradi režije Angela pozabe na odru ljubljanske Drame: nekoliko prej je izšel njegov (slovenski) literarni prvenec Zasilni izhodi. Ti so v resnici na ljubo njegova druga zbirka kratke proze, prejšnjo (Squarci) je izdal pri italijanskem založniku (in v italijanščini). Avtor je tokrat čutil, da mora pisati v slovenščini: in res, jezik tu ni postranska afera. V ospredje se tišči v goščavi sintaktičnih in besednih akrobacij, obpljuskanih s primorskim narečjem in zaznamovanih z avtorjevimi esejističnimi nagnenji.Preberi