W.B. Stanford je zapisal, da je Odisej najzapletenejši grški lik, Joyce pa ga je označil kot najbolj celovitega, in to ne le v grški, temveč v evropski književnosti nasploh. Zato morda ni presenečenje, da je v odisejski vzorec svojega junaka vpel tudi Evald Flisar, ki v svoja dela tako pogosto vključuje fantastične like, nenavadne zaplete in pustolovščine, da je to postal skorajda njegov zaščitni znak. Svojega Odiseja, junaka, ki je žrtev amnezije in ima petPreberi

Pri prozaistu Petru Stammu lahko upravičeno govorimo o švicarskem avtorju, saj se v večini svojih del osredišča prav na švicarsko pokrajino, obenem pa tudi presega nacionalne meje, kar se tiče njegove prepoznavnosti, tako da je izredno presenetljivo, da je v slovenščino poleg njegovega prvega roman Agnes prevedena le še pričujoča zbirka kratkih zgodb Onkraj jezera. O Stammovi uveljavljenosti v sodobnem proznem prostoru govori mnogo dejstev – kot v spremni besedi omenja Slavo Šerc, med drugimPreberi

Obrnil se je ključ
v sobo je stopila noga.

Steklenica bi rada pila (narejena 1967, izdana v samozaložbi 2003),
Iztok Geister (besedilo), Marko Pogačnik (slike)

Eksperimentalna literatura, naj bo to poezija, proza ali gledališče, ima v evropski in ameriški umetniški besedi bogato in razvejano tradicijo. Nekateri viri na primer navajajo, da sega izročilo te literature vse do Tristrama Shandyja Laurencea Sterna. Kar nekako spomni na debato o zamejitvi postmodernizma; Umberto Eco je pri tem duhovito pripomnil, daPreberi

Ker si vedno veliko potoval (tudi kot vodič), najbrž ni čudno, da so se različni popotniški motivi znašli tudi v tvojih pesmih. A zdi se mi, da ima to v novi zbirki drugačno vlogo. Kot da so popotovanja in obiskani kraji zdaj bolj povezani z iskanjem kot pa z odkritjem, bolj z zapuščanjem kot s prispetjem. Kaj se je spremenilo?Preberi