Travma prejšnje generacije je neizogibno tudi travma sedanje.

Krizo češke literature je marca 2008 oznanil urednik, kritik in publicist Štefan Švec na straneh češkega levičarskega kulturnega dvotednika, kasneje tednika, A2. Seveda to ni bil prvi razglas takšne krize: Švec sam v začetnih odstavkih navede prejšnje deklaracije istega fenomena, z začetkom pri Ferdinandu Peroutki leta 1922, Arneta Nováka v tridesetih in štiridesetih letih ter kasneje še letih 1956 in 1946, vse obdobja literarnega razcveta in izdaje del, ki z današnje perspektive tvorijo temelje češkega kanona. Dejansko slavi besedo kriza: »Kde je krize, tam je dobře (Kjer je kriza, je dobro),« piše, ko ekstrapolira iz grškega korena besede, da ga uporabi kot sinonim za izhodiščno točko, odpiranje za ponovno definiranje literarnega polja.Preberi