Medtem ko je Boštjan Videmšek preživel več kot desetletje pritajeno smukajoč se na izvornih področjih migrantskih tokov, sem ga jaz v deželi polnočnega sonca, Norveški – torej v njihovi »sprejemnici«. Življenje v multikulturni družbi (samo v Oslu nas je po zadnjih statističnih podatkih 30 % priseljencev) ni brez izzivov, toda prednosti je vsekakor več. Tako se vsaj zdi iz mojega udobnega stališča visokoizobražene imigrantke s službo, belke iz Evrope, ki ne moleduje za trohico sočutja in začasno življenje v kakšnem zabojniku oziroma oluščeni, dotrajani opuščeni bolnišnici.Preberi

Dogodek Barbari pred vrati je bil, še preden se je sploh zgodil, razglašen za največji, osrednji dogodek festivala Literature sveta – Fabula 2016. Nič čudnega, vsaj glede na to, da festival vsakič vsaj do neke mere opredeljujeta šov in lokalizirano, recimo temu humanistično-filozofsko zvezdništvo. Fabula je velika stvar – dogaja se po vsej Sloveniji, še najraje pa v Cankarjevem domu, postreže z »največjo [ukinjeno] nagrado za kratko prozo«, »največjimi gosti«, knjižnimi izdajami za prav to priložnost in tako dalje in tako naprej.Preberi