Ravno pravšnja

Živa Viviana Doria, Mala knjiga o kitih. Ljubljana: Atelje Doria, 2019

Gaja Kos

Ko Hubert in Marcel, junaka imenitne knjige Modrost nilskih konjev (zelo priporočam!) v zgodbi Težka knjiga bereta znanstveno razpravo o tem, kako se kiti naučijo voziti skiro, se klop, na kateri sedita, podre. Enako se zgodi, ko se presedeta na mizico.

»Knjiga je pretežka,« je rekel Hubert.

»Pa saj bi lahko vedela,« je odvrnil Marcel. »Že en sam kit je težek, tule v knjigi jih je pa sto na kupu!«

»Lahko bi vedela, res,« je odvrnil Hubert. »Drugič si bova izbrala kakšno lažjo knjigo.«

Ko sem v roki držala Malo knjigo o kitih, se ni pod mano na srečo nič vdrlo ali podrlo, čeprav lahko tudi v njej naštejemo kar nekaj kitov; morda bi bilo drugače, če bi šlo za Veliko knjigo o kitih, kdo ve! Kakorkoli že, Mala knjiga o kitih ni avtoričino prvo delo o velikanih oceanov, podpisala se je tudi pod večjo in obsežnejšo, ilustrirano knjigo Kiti, nežni velikani, ta fascinantna bitja pa nastopijo tudi v nekaterih avtoričinih leposlovnih delih. Ker knjiga ni težka, pri čemer imam tokrat v mislih vsebinski vidik, je primerna že za predšolske otroke; informacij v njej ni preveč, odbrane so zanimive in predstavljene precej plastično (npr. »V ustih sinjega kita bi lahko stalo vsaj 30 ljudi.«) ter podane v privlačni dinamični obliki, deloma tudi v obliki stripovskih oblačkov. Vstopni strani ali strani dobrodošlice, če jo smem tako imenovati, sledi stran oz. spread, na katerem je razložena razlika med vosatimi in zobatimi kiti, nato sledi predstavitev sedmih vrst kitov (kit grbavec, narval, orka, beluga, kit glavač, sinji kit, grenlandski kit), na koncu še stran, kjer se avtorica pomudi pri okoliščinah, ki ogrožajo kite, knjigo pa sklepa »rubrika« Ali veš?, kjer je podanih še nekaj dodatnih zanimivosti iz sveta kitov. Knjiga v ustrezno izbranem ležečem formatu, ki dobro korespondira z dolžino veličastnih morskih sesalcev je zračna, v njej prevladujejo različni odtenki modre barv, kar je v skladu z naravnim okoljem njenih likov, ilustracija je dovolj nazorna, izbrani podatki pa so, kot že rečeno, vsi po vrsti zanimivi. Živa Viviana Doria je tako poskrbela za še eno omembe vredno izvirno slovensko poučno slikanico, v kateri pogrešam le navedbo virov ali osebe, ki bi podatke strokovno preverila oz. potrdila; nekaj naključno izbranih drži, vseh pa, priznam, nisem preverila, tako da lahko le upam, da knjiga tudi po tej plati pije vodo.

Mala knjiga o kitih je torej mala knjiga o velikanih, lahka knjiga o težkih bitjih, knjiga za male, pa tudi velike, za lahke in težje. Za plavalce in neplavalce. Ravno pravšnja torej – pod njo se ne bodo lomile knjižne police, za kakšen gram znanja bodo težje le glave radovednih bralcev.

 

 

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS

 

JAK RS

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Življenje kot pravljica

    Gaja Kos

    Čeprav je knjiga Pravljično potovanje Hansa Christiana Andersena prevedena in je prvič izšla v Švici (iz nemščine jo je pretočila Neža Božič), je vsaj napol slovenski izdelek: besedilo avstrijskega publicista in pisatelja ter sodelavca Avstrijskega radia je namreč s podobami oplemenitila naša ilustratorka Maja Kastelic, ki je nasploh izjemno mednarodno dejavna in iskana.

  • Zabavno rojstnodnevno predoziranje

    Gaja Kos

    Knjigi Vsak dan rojstni dan se nedvomno pozna, da jo je napisal (med drugim tudi) komik. V njej namreč ne manjka predvsem situacijske komike, pa tudi drugih vrst štosov ne. Gre pa takole – glavni junak si za enajsti rojstni dan ob utrinku zaželi, da bi imel rojstni dan vsak dan. In glej ga zlomka, želja se mu uresniči!

  • Kdo je danes glavni

    Gaja Kos

    Staršem je gotovo dobro znana faza »Bom sam!« / »Bom sama!«. Ko si v največji naglici, si bo otrok poskušal sam zavezati čevlje, in ko si ravno vse posesal, se bo sam lotil stresanja kosmičev v skodelico … Kaj pa drugega!

Izdelava: Pika vejica