Pozorni pripovedovalec

Poljsko pisateljico Olgo Tokarczuk slovenski bralci že dobro poznajo kot romanopisko, saj je v slovenščino prevedenih šest od njenih desetih romanov in zbirka novel Bizarne zgodbe (2018). Pozorni pripovedovalec je prva avtoričina knjiga po prejemu Nobelove nagrade za književnost za leto 2018. Okrog literature se vrtijo vsi v knjigo vključeni eseji, tudi tista, ki sta posvečena problematiki živali in filma. Vsi koncepti, s katerimi se ukvarja Pozorni pripovedovalec, so podani skozi osebno izkušnjo pisateljice in bralke – in sicer ob tako raznovrstnih tematskih sklopih, kot so na primer vprašanje narativnega procesa in njegove a-logičnosti, odnos do živali, kot se kaže v književnosti, etika branja, psihologija ustvarjanja. Knjigo zaključuje nobelovsko predavanje, v katerem je v ospredju pojem pripovedovalca. Olga Tokarczuk sicer razmišlja tudi o ontološkem statusu in možnih pojavnih oblikah literature prihodnosti. Ne nazadnje o tem, kako utreti pot v novo, kako iznajti obliko književnosti, primerno za fluidno sedanjost, in morda celo uzreti ali vsaj zaslutiti znamenja, ki napovedujejo književnost za nam še neznano prihodnost, vse to v razmerah, ko se zdi, da zanimanje za branje v njegovi klasični obliki drastično upada: »Ali je mogoča takšna zgodba, ki bi izstopila iz nekomunikativne ječe lastnega ‘jaza’, razkrila večje območje resničnosti in pokazala vzajemne povezave? Ki bi se znala distancirati od shojenega, očitnega in banalnega centra ‘splošno veljavnih mnenj’ in bi zmogla na zadeve pogledati eks-centrično, iz položaja zunaj centra?«