Tatjana Plevnik

Poskusni svetovi

23,00 

avtor_ica: Tatjana Plevnik

zbirka: Prišleki

zvrst: kratke zgodbe

obseg: 128

kategorija: knjige

Vsaka zgodba je zapisana v drugem žanru, a vse preigravajo isto zgodbo, izgubo protagonistkinega moža.

O knjigi

Tatjana Plevnik v svoji drugi zbirki kratke proze vabi v Poskusne svetove, kjer na mnoge načine preigrava isto zgodbo – izgubo protagonistkinega moža. Čeprav ima knjiga zaradi težke izgube temačnejši podton, pa se skozi različne žanre, ki jih avtorica spretno preizkuša, vanjo prerine tudi dobra mera svetlobe, nagajivosti, hudomušnosti in samoironije. Vsaka zgodba je zapisana v drugem žanru, od grozljivke in pravljice do romantazije, znanstvene fantastike in fantazije, ne manjkajo pa niti čisto novi, avtorski žanri, ki še dodatno zarežejo v tkanino realnosti. Razgibana in na vsaki strani presenetljiva knjiga tako morda prebere samo sebe, še preden jo uspete prebrati sami, zato nikar ne odlašajte s skokom v poskusne svetove. Toda pazite, kajti v tej knjigi vam lahko nekdo bere misli.

Tatjana Plevnik (1951) je pisateljica in pedagoginja, leta 2023 je izdala literarni prvenec Vabe in priročnik za kreativno pisanje Pišmeuk. S svojimi zgodbami je uspešno sodelovala na mnogih literarnih natečajih, med drugim je prejemnica Arsove lastovke. Mentorira skupine za kreativno pisanje. Poskusni svetovi so njena druga knjiga kratke proze.

*

 

Komaj čakam jutra, ko se bo svetloba kot mačka prikradla v mojo posteljo in se bo udejanjilo vse, kar mi je všeč. Toda najbrž se ni zgodilo nič od povedanega. Najbrž sem na meji prave norosti. In ta me nekako ohranja pri sebi.

O avtorju_ici

Tatjana Plevnik je bila rojena ob uri, ko se je tigrovo leto prevešalo v zajčje, in ta ekstremna značajska dvojnost ob rojstvu jo je zaznamovala za vse življenje. Po zajčje široko vidno polje ji omogoča,
da dobro vidi, kar se dogaja po robovih in pod preprogami, neposredno pred nosom ležeče pa navadno spregleda. Po tigrovo se zaveda, da se njena vrsta redči, zato se pred izumrtjem brani tako, da
prstne blazinice neslišno polaga na tipkovnico. Videz prijazne starejše osebe uporablja za kamuflažo, ki ji omogoča, da se zlije z okolico in preži na nagrade iz zasede. Nasedejo ji celo velike rogate živali, kot so na primer Literatura, Beletrina, Sodobnost in Ars. Na zunaj prijazno prede, premleva literaturo, »poznavalsko« prikimava in vabi ljudi v pasti pisanja – o tem je napisala celo knjigo kratkih zgodb z naslovom Vabe. Ker se ji to ni zdelo dovolj, je napisala še eno: Pišmeuk – prišepnica za kreativno pisanje. Samopašno in brezsramno. Njene zgodbe dišijo po pokovki, pečeni na maslu.