Poezija za avtomehanike

Kdo je Blaž Iršič? Od kod se je vzel? In kdo mu je sploh rekel, naj piše poezijo, ki se ji ne jebe za nič in za nikogar in je pri tem še presneto dobra?! Končno nekdo, ki poezije ne piše iz nekega vzvišenega vzporednega življenja, ampak v tistih redkih trenutkih, ko mu ni treba izgubljati časa na šihtu; končno nekdo, ki mu izumetničena nerazumljivost ne služi kot krinka za diletantizem. To je pank. To je Ian Curtis, ki si čez rit ne more potegnit svojih hlač. To je nekdo – kdorkoli –, ki vstaja ob petih, pizdi čez vse in se v ironije polnih kratkih stikih mimogrede dokoplje do globljih uvidov kot vsa slovenska poezija skupaj. Sprijaznite se, pisunčki, Iršič vas je razkrinkal. Jutri je ponedeljek in svet vas bo pozabil.