Poznam te črne stvari

Marcello Potocco

Prišleki (2017) • poezija

Kupi

Če je ves svet
obnemogel, je točka mojega gledišča najbolj obnemogla
od vsega.

Iz kritike

V [Potoccovi] pesniški zbirki odzvanja razdvojenost človeka, v samotnih nočeh razmišljujočega o izzvenelih odnosih, ter njegova vdanost praznini in vztrajanje v veri, ohranjanju upanja, ki je pravzaprav že davno umrlo. Pia Marincelj, Bukla
Videti je torej, da pesmi, zbrane v Poznam te črne stvari, le niso povsem nemočne. Zdi se, da še zdaleč niso – pa naj njihov govorec še tako vehementno zatrjuje nasprotno – le nekakšno besedovanje v prazno, temveč je skoznje vendarle mogoče uvideti in spoznati konture resničnega sveta. Goran Dekleva, Delo

Predstavitev knjige

V jedru poezije Marcella Potocca iz zbirke Poznam te črne stvari utripata skrb in sočutje, s katerima se njen govorec sprašuje o temeljni človeški odgovornosti do sveta, ki jo prevzema že s tem, ko je v njem udeležen z motrenjem. Zato je njegova naloga kljub nezadostnosti besed prav izrekanje obnemoglosti sveta, pri čemer se govorec popolnoma zaveda, da je prav ta, negova pozicija, obsojena na prevpraševanje, še najbolj obnemogla od vseh. Zaznamuje jo namreč nikoli zaključen trud, da bi v videno in zapisano verjel, čeprav so besede izdajalke, ki vzdržujejo iluzijo bližine med posameznikom in svetom. Pesmi zbirke Poznam te črne stvari iskreno odkrivajo koordinate te bližine, brez katere se življenje ne zdi mogoče.

Marcello Potocco

Marcello Potocco je bil rojen leta 1974 v Ljubljani, v letu 2000 je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter l. 2006 doktoriral s tezo “Kulturna identiteta in estetskost v angleški kanadski in slovenski poeziji.” Doslej je izdal štiri pesniške zbirke: Lila (Mondena, 2002), Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih (LUD Literatura , 2005), Popravki pesniške zbirke (LUD Literatura, 2007) in Via Francigena (LUD Literatura, 2011). Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bil nominiran za Veronikino nagrado. Nastopa doma in v tujini, med drugim na festivalih Goranovo proljeće, Dnevi poezije in vina v Medani in Residenze estive v Italiji. Je član Društva slovenskih pisateljev. Njegove pesmi so bile prevedene v srbščino in hrvaščino, angleščino, češčino, poljščino, makedonščino, v latvijski in beloruski jezik ter v italijanščino. Na koprski Fakulteti za humanistične študije predava literarno teorijo, svetovno književnost, sodobno slovensko književnost in kreativno pisanje. Je tudi avtor številni znanstvenih člankov in esejev. V slovenščino prevaja kanadsko poezijo, pa tudi prozo (njegov zadnji prevod, Barneyjeva verzija Mordecaija Richlerja, je izšel koncem leta 2010 pri založbi Učila International).