Na sovoznikovem sedežu sedi punca v beli jakni, ki se dela, da ne obstaja. Zdi se mi, da se moram vsaj jaz delati, da obstajam, zato odgovorim: »Ja,« in ker to zveni rahlo presuho, še: »Zdaj pa domov.«
Srečanja v teh kratkih zgodbah se mogoče zdijo naključna, vendar so lahko toliko bolj usodna. Neznanci, ki prihajajo iz bolj ali manj različnih življenj, imajo za kratek čas vsaj skupni cilj. A na vožnji do tja jih čakajo še priložnosti in izzivi, hipna zbliževanja in razhajanja, predvsem pa tišine, ki jih je treba nekako zapolniti, in premolki, ki o njih razkrijejo še največ. Ana Svetel je mojstrska opazovalka, ki v zgodbah z duhovitimi zapleti in zasuki izriše presenetljivo natančen portret sodobne družbe.
Izdelava: Pika vejica
