Marjan Strojan

Marjan Strojan: Vreme, kamni, krave

Marjan Strojan je prvo pesniško zbirko, Izlet v naravo izdal 1990. Zadnja, šesta, Vreme, kamni, krave je letos izšla pri LUDu Literatura v zbirki Prišleki. Kot prevajalec in urednik se je uveljavil z izdajami Chaucerja, Roberta Frosta, Jamesa Joycea in z Antologijo angleške poezije. Za Beowulfa in prevod Miltonovega Izgubljenega raja je leta 1996 in 2004 prejel Sovretovi nagradi, za pesniško zbirko Parniki v dežju (1999) pa Veronikino nagrado.

Njegova poezija, ki združuje jasno izražene čutne elemente in obsežnejše pesniške razprave o vsem od jaslic pa do verjetnosti, da zadenete na lotu, s svojo kompleksno pomensko mrežo vabi predvsem k poglobljenemu branju. Njegove pesmi, v katerih se verjetno pozna tudi vpliv Strojanovih bogatih prevodnih izkušenj, so vedno natančno izdelane in govorijo z nezgrešljivim ritmom, ki ga Strojan odlično obvlada, ne glede na to, ali gre za krajše rimane pesmi ali pa daljše, bolj pripovedne pesniške gmote.

V krajšem pogovoru za Literaturin obveščevalnik je Marjan Strojan razkril nekaj iz ozadja svojega ustvarjanja in pustil še dovolj odprtega za nadaljnji razmislek v samoti ob branju knjige.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Drama se ne piše, drama se dela

    Blaž Lukan

    Vse se začne konec šestdesetih let, čeprav svojo prvo dolgo igro, Norce, napiše že na začetku tega desetletja. Vendar igra zaradi različnih »norcev« ostane neobjavljena in neuprizorjena do konca šestdesetih. Konec šestdesetih prinese nastanek gledališča Pupilije Ferkeverk, ustanovitev Eksperimentalnega gledališča Glej in nove igre: Znamke, nakar še Emilija, Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka.

  • Ujeti negibnost trenutkov, onemogočiti minevanje

    Silvija Žnidar

    Roland Barthes, francoski mislec in teoretik, ki se je med drugim ukvarjal z literarno teorijo, semiotiko in strukturalizmom, je 26. oktobra 1977, dan po materini smrti, začel na manjše lističe beležiti svoje žalovanje za osebo, ki jo je imel najraje na svetu. Ta večinoma kratka intimna avtorjeva razmišljanja so pozneje izšla v knjižni obliki z naslovom Dnevnik žalovanja, letos ga je v slovenski jezik prevedla (ter mu napisala spremno besedo) Suzana Koncut.

  • Od muminističnega optimizma do osamljenosti, obsesij in blaznosti

    Iva Klemenčič

    Tove Jansson (1914–2001) je bila vsestranska, edinstvena in pogumna umetnica. Po rodu Švedinja in po domovini Finka, sodi med najproduktivnejše in najznamenitejše nordijske ustvarjalce. Že … →

Izdelava: Pika vejica