30. avgusta 2010

Marjan Strojan

Marjan Strojan: Vreme, kamni, krave

Marjan Strojan je prvo pesniško zbirko, Izlet v naravo izdal 1990. Zadnja, šesta, Vreme, kamni, krave je letos izšla pri LUDu Literatura v zbirki Prišleki. Kot prevajalec in urednik se je uveljavil z izdajami Chaucerja, Roberta Frosta, Jamesa Joycea in z Antologijo angleške poezije. Za Beowulfa in prevod Miltonovega Izgubljenega raja je leta 1996 in 2004 prejel Sovretovi nagradi, za pesniško zbirko Parniki v dežju (1999) pa Veronikino nagrado.

Njegova poezija, ki združuje jasno izražene čutne elemente in obsežnejše pesniške razprave o vsem od jaslic pa do verjetnosti, da zadenete na lotu, s svojo kompleksno pomensko mrežo vabi predvsem k poglobljenemu branju. Njegove pesmi, v katerih se verjetno pozna tudi vpliv Strojanovih bogatih prevodnih izkušenj, so vedno natančno izdelane in govorijo z nezgrešljivim ritmom, ki ga Strojan odlično obvlada, ne glede na to, ali gre za krajše rimane pesmi ali pa daljše, bolj pripovedne pesniške gmote.

V krajšem pogovoru za Literaturin obveščevalnik je Marjan Strojan razkril nekaj iz ozadja svojega ustvarjanja in pustil še dovolj odprtega za nadaljnji razmislek v samoti ob branju knjige.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • Za izris današnjega sveta potrebujemo nekaj mnogo bolj čudnega

    Anja Radaljac

    (Intervju,  20 min)

    Začeti moramo razmišljati onkraj ideje, da je človek samozadostna, posamična entiteta, saj se ogromen del sveta nahaja v nas, hkrati pa smo sami del sistemov, ki so mnogo večji od nas.

  • Vse fantastično v Mehiki sem videla in podoživela že v romanih

    Mojca Medvedšek

    (Intervju,  25 min)

    Spo­sobnost, ki je pripomogla k temu, da je bil moj prevod kljub nekaterim pomanjkljivostim uspešen – in mislim, da to velja za moje prevajanje na splošno –, je dejstvo, da se mi ob branju prikazujejo slike; ko berem, vidim podobe

  • Želim, da se bralec odloči sam

    Silvija Žnidar

    (Intervju,  19 min)

    »Mislim, da se stvari spremenijo le, če se spremenijo storilci. #MeToo gibanje se je po večini fokusiralo na žrtve, kar je seveda zelo dobro. Mislim pa, da je treba govoriti tudi o storilcih.«

Izdelava: Pika vejica