Če film ni samo igrani, potem gre vanj vse od poezije do teorije

Rednim piscem in piskam rubrike knjigogled smo postavili nekaj vprašanj o knjigah in njihovih filmskih oziroma televizijskih priredbah. Tokrat je odgovarjal Robert Kuret.

Vaša najljubša kombinacija filmske oziroma televizijske priredbe in knjižnega izvirnika?

Feri Lainšček: Ki jo je megla prinesla & Andrej Mlakar: Mokuš; Dominik Smole: Črni dnevi in beli dan & Boštjan Hladnik: Ples v dežju; Vitomil Zupan: Menuet za kitaro & Živojin Pavlović: Nasvidenje v naslednji vojni; Zdravko Duša: »Pa ravno tako je bilo« (kratka zgodba) & Matjaž Ivanišin: Oroslan.

Priredba, ki presega izvirnik?

Ciril Kosmač & France Štiglic: Balada o trobenti in oblaku.

Priredba, ki se ne bi smela zgoditi?

Goran Vojnović: Čefurji raus.

Priredba, ki bi jo radi videli?

Proza Marka Švabića in poezija/proza/dramatika Gregorja Strniše. Pa ker gre slovenski film redko v smer distopije, grozljivke ali znanstvene fantastike, par sodobnih romanov, ki se poigravajo z omenjenimi žanri oziroma njihovimi elementi: Jernej Županič: Mamuti; Andrej Tomažin: Črvi; Simona Klemenčič: Hiša brez ogledal; Anja Radaljac: Punčica.

Ali obstajajo knjige, ki preprosto »ne bi delovale kot film«?

Če film ni samo igrani, narativni in celovečerni, potem se mi zdi, da ne; potem gre vanj vse od poezije do teorije.

Imate raje zveste ali svobodne priredbe?

Ker gre za tako različne medije, se mi zdi, da kaj drugega kot bolj ali manj svobodna priredba sploh ne obstaja.