Tistega dne je padal dež in nebo je bilo umazano rjave barve. Ljudje so imeli namrgodene obraze, nesramne pripombe in pogovarjali so se o tem, kaj vse imajo, da bi prikrili, česa vsega nimajo. Še psi so hodili poklapanih glav in repov po ulicah, spremljajoči godrnjajoče starčke in starke, gospodične s čipkastimi dežniki v visokih petkah, katerih frizure so se mršile zaradi vse vlage v zraku, in nejevoljne mamice, ki so čez vozičke napenjale ogabne plastične ponjave, da bi svoje kričeče zakladke obvarovale pred vsako kapljico dežja.Preberi

Ena nogavica, druga nogavica. Vijoličasti sta in visoki, dolge noge ženske, ki se oblači, pokrijeta skoraj v celoti, le drobnemu paščku kože pustita, da pokuka na plano, preden se koža spet skrije pod kratko krilo rožnate poletne obleke.

Ženska, ki se oblači, je žalostna. Ti si pijan.Preberi

Neža Ambrožič je članica generacije ’92. Študira filozofijo, primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Piše kratko prozo. Leta 2014 je prejela nagrado Slovenskih dnevov knjige za najboljšo kratko zgodbo. Preberi