Kljub razbolelemu hrbtu je počepnila in zelenjavo spustila predse. Lahko bi mu jo vrgla pred gobček, vendar si je želela, da bi merjašček prišel bliže. Rada ga je opazovala, to nenavadno, neustrašno bitjece. Čez kratek trenutek se je res skobacal k njenim nogam. Krompir je le malo ovohal, odgriznil korenček in se obrnil stran. Morda pa le ni bil tako sestradan, kot je mislila. Gledala je za njim, ko je odhajal v smer, iz katere sta prišla, in skušala potlačiti razočaranje.

V Trstu predvsem v zimskem času nastopi nekaj, čemur pravimo burjini dnevi. Od nekod se prikrade značilna burja in prevetri mesto. Ga »spuca«, kot bi temu rekli po domače. Tako silovito piha, da je v burjinih dneh hoja po najbolj izpostavljenih krajih nevarna, saj te lahko dobesedno odpihne. Po mestu se nenadzorovano sprehajajo zabojniki za smeti in še marsikaj, kar ostri nevidni gospodični ne zmore kljubovati.

Mojca Petaros, rojena leta 1998 v Trstu, je odraščala na Opčinah, dokler je ni študijska pot popeljala v Ljubljano in nato še v Španijo. Je magistrska študentka prevajanja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Branje je že od nekdaj eno njenih najljubših opravil, zadnje čase se z vse večjo vnemo ukvarja tudi s pisanjem: njene kratke zgodbe so že bile objavljene v revijah Mladika, Nebulae, November, Novi zvon, Nedelja in Sodobnost ter na spletnem portalu Koridor. Zelo rada potuje in zahaja v gledališča.Preberi